“Ko obramba postane nesmrtna”: Italijani se klanjajo Janu Oblaku, njegova parada ob boku legendarnega Gordona Banksa
Vir fotografije: X (posnetek zaslona)
Slovenski kapetan Jan Oblak je pred dnevi znova opomnil svet, zakaj sodi med vratarske velikane. Njegova nedavna intervencija proti Gironi ni bila le obramba, za marsikoga je bila umetnost, ki je celo zahtevno italijansko javnost spomnila na “obrambo stoletja”.
V svetu modernega nogometa, kjer se od vratarjev vse pogosteje zahteva, da znajo igrati tudi z nogo in celo organizirati napadalne akcije, je Jan Oblak znova dokazal, da je primarna naloga vratarja še vedno ena sama: preprečiti zadetek. Ampak na kakšen način je to uspelo Škofjeločanu v golu Atletica na tekmi z Girono! Njegova refleksna reakcija, ko je ustavil nemogoče, je odmevala daleč preko Pirenejev.
Ugledni italijanski časnik Il Messaggero je Oblaku posvetil prav poseben zapis, v katerem so njegovo posredovanje postavili ob bok enemu najbolj ikoničnih trenutkov v zgodovini nogometa. Italijani so v svojem hvalospevu potegnili vzporednico z letom 1970 in legendarnim Gordonom Banksom, ki je na svetovnem prvenstvu ustavil strel Peleja.
“Obramba Gordona Banksa proti Peleju je bila razglašena za obrambo stoletja. V bistvu je tudi to umetnost: ne zadeti, ampak preprečiti gol. Na najvišjo stopničko stopi vratar, ki – kot je znano – živi v samoti in v eni sami potezi spozna večno slavo,” so precej poetično zapisali pri Il Messaggeru in nato preselili fokus 55 let v prihodnost – na Jana Oblaka. O njegovi paradi, ko je ustavil odbit strel Axela Witsela, so zapisali z izbranimi besedami, ki meje nogometa premikajo v sfero nadnaravnega:
Oblak je vratar šole, ki izumira
“Po 55 letih tvegamo, da bo še ena obramba prišla med najboljše v novem stoletju. Uprizoril jo je Jan Oblak, slovenska številka ena pri Atleticu iz Madrida. (…) Oblak skoči, morda celo poleti proti svoji levi strani, spleza na žogo z roko in jo potegne ven. Kot čudež. Kot da bi nekdo ustavil film na najlepšem delu. Tema. Osuplost, nato luč: ni gol, veselje pripada tistemu, ki brani.” Pri rimskem časniku so prepričani, da bo ta trenutek zaznamoval letošnje leto. Čeprav se sezona še lomi, je Oblakova intervencija postavila letvico izjemno visoko. “Ne vemo, ali bo to obramba stoletja, zagotovo pa kandidira za najboljšo v letu 2025,” trdijo Italijani in dodajajo, da je to čudovito leto za vratarje, ki niso več tako osamljeni kot nekoč.
Članek pa ne izpostavlja le same obrambe, temveč tudi Oblakov slog. V dobi, ko trenerji (kot denimo Luis Enrique) odpisujejo vratarje, če ti niso virtuozni z žogo v nogah – kar je na svoji koži občutil Gianluigi Donnarumma – nekdanji vratar ljubljanske Olimpije ostaja zvest tradiciji. Je čuvaj mreže v pravem pomenu besede. “Oblak je še vedno tisti za golovo črto, brcanje žoge ni njegova posebnost. Še vedno uživa v umetnosti ‘parade’, skoka, tako kot nekoč. Tako kot Banks,” poudarjajo pri Il Messaggeru.
Zaključek italijanskega hvalospeva pa je morda najboljši opis tega, kar Jan Oblak prinaša Atleticu in slovenski reprezentanci. V svetu statistike, podaj in gradnje igre so spomnili na bistvo: “Nogomet se spreminja, a obramba je vedno obramba. In šteje toliko kot gol.” Jan Oblak je torej znova dokazal, da je v tej umetnosti preprosto – mojster! (žm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
