ŽNK Žalec Trbovlje je projekt, ki raste skozi izzive – Dragan Rajković: “Imamo zelo kvalitetne igralke, čeprav rezultate tega ne kažejo”
Vir fotografije: ŽNK Žalec Trbovlje
ŽNK Žalec Trbovlje je jesenski del 1. SŽNL kot novinec zaključil na zadnjem, 11. mestu lestvice. Ekipa je izrazito mlada, povprečna starost ne doseže niti 18 let, kar se v takšnem tekmovanju hitro pozna. Ob tem se klub sooča še z okoliščinami, ki v ozadju krojijo vsakdan: treningi na več lokacijah, veliko vožnje sem in tja, še več usklajevanja. In ko je treba ob vsem tem držati še ritem šole, je jasno, da Žalec Trbovlje trenutno ni le nogometna zgodba, temveč projekt, ki živi iz vztrajnosti.
V začetku sezone je ekipo vodil Hajrudin Ibrakić, po 9. krogu pa je klop prevzel Dragan Rajković, izkušeni trener, ki je pred prihodom v Žalec Trbovlje deloval tudi v mladinski selekciji Rudarja. Prevzem ni bil klasičen preklop z mirno pripravo na delo, temveč vstop v sistem, ki ga je moral najprej razumeti – ne samo na igrišču, ampak tudi izven njega. Rajković je o tem odkrito spregovoril v podkastu Golavta, kjer je brez olepševanja opisal, kako je doživel začetek te zgodbe.
“Moram reči, da ko sem prišel, sem bil malo skeptičen. Nisem poznal ničesar. Nekaj časa se nisem ukvarjal z nogometom. Povrh sem vedno treniral samo fante, od U8 do do prve ekipe. Prva stvar je – drugačen sistem dela. Imam pridne punce, talentirane, lahko bi sicer večkrat prišle na trening. Največji problem je ravno ta udeležba,” je poudaril izkušeni strateg. Ko govori o udeležbi, ne cilja na lenobo ali pomanjkanje interesa, temveč na realnost, v kateri se ekipa sploh sestavlja iz tedna v teden. Rajković je pri tem poudaril, da v moštvu vidi kakovost, ki pa je rezultati ne odražajo, in da igralkam manjka nekaj taktičnega znanja, ki ga je brez rednega dela nemogoče resno vzpostaviti.
“V ekipi imamo zelo kvalitetne igralke, čeprav rezultati tega ne kažejo. Punce so tehnično dovršene, manjka jim taktično razumevanje. Na trening pride po 4, 5 ali 6 igralk, potem je taktično težko kaj narediti. Posledično potem ni te komunikacije v igri, pri čemer niti vodja na igrišču ne more pomagati, saj ne pozna taktičnih zahtev igre,” je dejal Rajković. Izkušeni trener po težki jeseni nima razloga za veselje, hkrati pa se tudi noče predati. Ekipa ni osvojila niti točke, kar v tako mladem kolektivu hitro pusti posledice. Zaporedni porazi včasih ne vzamejo le tekme, ampak tudi samozavest, ritem in mir v slačilnici. Prav zato je poudaril, da pri Žalcu vidi nekaj pomembnega: dekleta so trdoživa, ne razpadejo in kljub težkim udarcem ostajajo na nogah.
“Dekleta imajo zelo močno psiho. Ko se dogajajo visoki porazi, lahko tudi v glavi nastanejo problemi. Če punce ne bi bile tako psihološko močne, ne vem, kaj bi bilo. Logično, ni lepo, ko izgubiš recimo 5:0. Toda upam, da bomo iz teh porazov izvlekli tisto najboljše. Tukaj sem optimističen,” je z velikim pozitivizmom dejal Rajković. Zunanji pogled se v večji meri nanaša na lestvico in rezultate, v Žalcu pa se trenutno borijo še z osnovami organizacije, ki odločajo o tem, koliko se sploh da narediti na igrišču. Rajković je izpostavil, da je logistika ena največjih težav, kljub temu pa je poudaril pomembnost ljudi, ki delujejo v klubu. Brez njih, kot je dejal, bi se celotna zgodba težko sploh nadaljevala.
ŽNK Žalec Trbovlje tudi v Italijo
“Logistika je v tem primeru velik problem. No, hvala bogu, da predsednik, uprava in vsi ostali delajo za klub, ker imajo nogomet preprosto radi. Če ga ne bi imeli, klub ne bi obstajal,” je izpostavil nekdanji trener mladinske selekcije Rudarja. Ko je opisal konkreten vsakdan igralk, je bilo jasno, zakaj je udeležba na treningih včasih pomanjkljiva in zakaj sama prisotnost včasih ni stvar discipline, ampak urnika življenja. Šola, prevozi, pozni termini, potem pa spet zgodnja jutra in obveznosti. In v takšnem ritmu je vztrajanje že samo po sebi dosežek, ne glede na to, kaj kaže tabela. “Punce so mlade, v šoli imajo svoje obveznosti. Treningi so pozno, potrebno se je peljati iz Žalca do Trbovelj, kar je skupaj nekje 60 kilometrov,… Trening jim vzame 4 ure, naslednji dan se morajo zgodaj vstati in se odpraviti, na primer, v Ljubljano v šolo. Vse skupaj je velik zalogaj. Tukaj gre punce samo pohvaliti,” je dejal Rajković.
V klubu zato očitno iščejo tudi drugačne načine, kako ekipo povezati in postaviti temelje, ki niso le taktične table. Rajković je spregovoril o odhodu v Italijo, kjer želi predvsem igralke povezati v eno. “Gremo v Italijo za tri dni. To bo v bistvu tudi prvič, da bom tam imel ekipo kompletno. Malo več se bomo pogovarjali, družili. Vprašanje, koliko bomo sploh trenirali, saj so mi druge zadeve v tem trenutku še bolj pomembne. Seveda, treningi bodo, vendarle pa imam v mislih predvsem to komunikacijo, tako individualno kot tudi skupno,” je za konec za Golavt povedal Rajković.
Za ŽNK Žalec Trbovlje bo pomlad 2026 nadaljevanje zgodbe, ki je precej širša od gole lestvice. Gre za mlado ekipo, ki se uči v težkih razmerah in ob vsakodnevnih izzivih, s katerimi se nekatere tekmice srečujejo bistveno redkeje. Rajković pri tem ne skriva, da dela na osnovah, a hkrati verjame, da se lahko prav skozi takšno obdobje postavi nekaj trdnega. In če bo ekipi uspelo ostati skupaj ter iz izkušenj potegniti prave lekcije, se lahko drugi del sezone začne pisati drugače, kot se je prvi. (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
