Bravo želi razširiti svoje prestopne lovke: Dejan Grabić razkril, da Ljubljančani vse bolj pogledujejo tudi na afriški trg
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Nogometni klub Bravo se je v zadnjih letih dokazal kot stabilen član Prve lige Telemach, hkrati se je uveljavil tudi kot klub, ki brez težav ponuja priložnost mladim nogometašem. O slednjem priča tudi nedavna študija nogometnega observatorija CIES, pri katerem so pod drobnogled vzeli povprečno starost članskih ekip kar 477 klubov iz 31 najvišje rangiranih evropskih klubskih tekmovanj. Na visokem sedmem mestu omenjene lestvice se je znašel prav Bravo, povprečna starost članske ekipe ljubljanskega kluba znaša vsega 22,85 leta. Toda trener Dejan Grabić ob tem poudarja, da mladost kakopak ni edini upoštevan kriterij, še kako pomembna je seveda tudi kvaliteta.
Ciljajo na spregledan material
“V NK Bravo ne more igrati vsak igralec. Mora imeti posebne nogometne sposobnosti in značaj. Imamo odlično moštvo, ki se postopoma oblikuje že nekaj let. Nekdo, ki ne zmore ali noče sprejeti naših zahtev, hitro odpade. Enako velja za zaposlene v klubu. Zanimivo pa je, da je v primerjavi s konkurenčnimi klubi kadrovskih sprememb zelo malo. Se pravi, da je kadrovanje dobro. Kljub temu je skavting nogometašev področje, kjer imamo največ rezerve. Bazen takšnih igralcev je majhen. V Sloveniji večino najboljših mladih nogometašev poberejo klubi, ki so zanje pripravljeni plačati ogromne zneske. Mi ciljamo na spregledan potencial. Tako smo prisiljeni našo vizijo oziroma filozofijo dopolnjevati s trgom v tujini, a vseeno ostajamo najmlajša ekipa v prvi slovenski nogometni ligi,” je za uradno klubsko revijo povedal Dejan Grabić.
Morda je to priložnost tudi zanje
Trener kluba, ki domuje v Spodnji Šiški, je hkrati razkril, da želijo Ljubljančani svoje lovke razširiti tudi izven slovenskih meja: “V klubu se velikokrat pogovarjamo o ROI-ju (return of investment o.p.). Po domače: koliko dobimo v prihodnosti za današnjo investicijo. S trenutno filozofijo relativno dobro obvladujemo stroške in minimiziramo tveganje. Ko razmišljamo o povečanju tveganja in povečanju stroškov, se sprašujemo, ali smo sposobni to tveganje tudi monetizirati. Hipotetično lahko pridemo do boljšega dobička, a hkrati ne želimo ogroziti finančne stabilnosti, ki je ključna za obstoj kluba. Rešitvi sta dve. Večji vložek v do sedaj težko dosegljive in zelo mlade slovenske igralce ter hkratni skavting zelo mladih tujih igralcev, ki so tržno izjemno zanimivi. Pogledujemo proti Afriki. Veliko evropskih klubov vzgaja afriške potencialne dragulje in jih prodaja naprej. Morda je to priložnost tudi za nas.“