Sebastjan Cimerotič razkril, zakaj je začel trenirati nogomet: Od juda do boksa, nato pa ga je na Kodeljevem opazil legendarni trener
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Sebastjan Cimerotič, eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov, je nedolgo tega sklenil svoj nogometni krog. Legendarni Ljubljančan se je vrnil tja, kjer se je vse začelo – na Kodeljevo. Kasneje je izkusil marsikaj in zaigral na številnih kultnih stadionih, toda prva ljubezen nikdar ni zamrla. V novi sezoni Sebastjan Cimerotič kot trener vodi kadetsko ekipo Slovana, v pogovoru za klubske družbene kanale pa je razkril tudi nekaj zanimivosti iz svoje preteklosti, povezane s tem ljubljanskim klubom.
Sebastjan Cimerotič, ki danes velja predvsem za legendo Olimpije, je med drugim razkril, da je v mladosti treniral številne športe, za nogomet pa se je odločil predvsem po zaslugi legendarnega trenerja, ki je zaznamoval številne generacije mladih v Ljubljani.
View this post on Instagram
“V mladosti sem se ukvarjal s številnimi športi – od rokometa in juda do boksa. Ogromno športov sem dal čez. Iskal sem šport, v katerem se bom našel. Nekega dne sem s prijatelji odšel tudi na Kodeljevo, kjer je bil tedaj trener pokojni Franjo Frančešin. Veliki trener… Zaradi njega sem začel igrati nogomet. Prišel sem do njega in ga vprašal, če je možno, da bi prišel na kak trening. Po prvi vadbi me je ustavil in mi dejal: ‘Od jutri naprej prihajaš na Kodeljevo, to je to!’ Družbi, ki me je čakala, sem nato sporočil, da sem se odločil, kaj trenirati. Nogomet,” je razkril danes 49-letni Sebastjan Cimerotič, ki je del svoje kariere preživel tudi v Italiji pri Lecceju.
Preden je odšel v svet, je na Slovanu postregel z marsikatero enkratno potezo, v tistih časih se je po Ljubljani širil glas o tem, da na Kodeljevem domuje “dribler”, ki mu je nemogoče vzeti žogo. Na Slovanu so se, jasno, rodile tudi številne anekdote, eno le-teh je razkril legendarni Cime.
“Žal mi je, da danes ni več teh turnirjev, ki so potekali na Slovanu. Turnir Maksa Perca je bil eden najbolj uglednih v Jugoslaviji. Spomnim se, da smo nekoč v polfinalu igrali z Admiro Wacker. Avstrijci so povedli z 1:0 in ko sva po prejetem golu z Ermin Rakovićem stala na centru, mi je rekel: ‘Poglej, kje stoji njihov golman. Daj, lobaj ga, da jih takoj šokiramo.’ Nato mi je potisnil žogo, jaz sem lobal vratarja in izenačil. Potem smo zabili še en gol in odšli v veliki finale,” je z nasmeškom na obrazu razlagal 33-kratni slovenski reprezentant, ki je leta 2002 zabil enega najbolj famoznih slovenskih golov, ko je na stadionu Nereo Rocco v Trstu “zlomil” Christiana Panuccija in matiral Gigija Buffona.