Kdo v 1. SNL najbolj stavi na domače igralce in kdo je najboljši v lastni vzgoji? Zadnji po rezultatih je prvi, prvi pa skoraj povsem pri dnu

Švicarski nogometni observatorij CIES je nedolgo tega razvrstil več kot 900 nogometnih klubov iz 55 lig po svetu glede na njihov indeks “teritorialne zasidranosti”, med njimi je bila tudi Prva liga Telemach. Da poenostavimo – to pomeni, koliko klubi stavijo na domače igralce in lastno vzgojene kadre.

Indeks temelji na dveh glavnih podatkovnih točkah:

• • Delež igralcev iz države kluba (t. i. “nacionalni igralci”).
  • Delež igralcev, vzgojenih v klubu (vsaj tri sezone med 15. in 21. letom v trenutnem klubu).

Skupni indeks meri, kako ti dve vrednosti odstopata od svetovnega povprečja. Najvišje je uvrščen klub iz Kolumbije – Envigado (93,8 % domačih, 54,2 % klubskih produktov), sledi Athletic Bilbao (Španija), tretji je Dinamo Kijev (Ukrajina).

Med slovenskimi prvoligaši je glede na skupni indeks zasidranosti najvišje NK Domžale (66,8). Klub ima kar 71,7 % slovenskih igralcev in 28,3 % v klubu vzgojenih – daleč najvišje v obeh kategorijah.

Sledijo NK Bravo (57,6), NŠ Mura (51,8) in NK Maribor (45,9), ki so vsi nad državnim povprečjem. Zlasti Mura ima zanimivo kombinacijo: 58,7 % slovenskih igralcev in 19,6 % doma vzgojenih, kar jo postavlja med najbolj uravnotežene sredine v državi. NK Maribor ima sicer nižji delež Slovencev (48,8 %), a nekoliko višji delež lastne vzgoje (20,9 %), kar nakazuje na trdno zaledje, čeprav rezultatski pritisk pogosto zahteva okrepitev s tujci.

Celje, ki je na povratni tekmi zgodovinskega obračuna proti Fiorentini na evropskem odru začelo tekmo s kar sedmimi Slovenci, ima 48,9 % slovenskih igralcev in 8,5 % klubskih produktov – razmeroma nizek delež vzgojenih, a jasen znak premika v praksi. Na dnu lestvice je poleg Nafte še Olimpija Ljubljana, ki ima najnižji delež slovenskih igralcev v ligi – zgolj 31,4 %, klubsko vzgojenih pa 14,3 %. Ta podatek v tem določenem primeru morda niti ne preseneča, glede na to, da Ljubljančani že kar nekaj časa na trenerski stolček vabijo predvsem tuje trenerje, s tem tudi tuje nogometaše.

Podatki po klubih

Skupni indeks zasidranosti (najvišji do najnižji):

• • NK Domžale – 66.8
  • NK Bravo – 57.6
  • NŠ Mura – 51.8
  • NK Maribor – 45.9
    NK Radomlje – 42.8
  • NK Primorje – 41.1
  • NK Celje – 37.4
  • FC Koper – 34.3
  • Olimpija Ljubljana – 29.3
  • NK Nafta – 26.1

Delež slovenskih igralcev (nacionalni igralci):

• • NK Domžale – 71.7 %
  • NK Bravo – 70.0 %
  • NŠ Mura – 58.7 %
  • NK Radomlje – 54.4 %
  • NK Primorje – 54.3 %
  • NK Celje – 48.9 %
  • NK Maribor – 48.8 %
  • FC Koper – 41.2 %
  • NK Nafta – 35.3 %
  • Olimpija Ljubljana – 31.4 %

Delež v klubu vzgojenih igralcev:

• • NK Domžale – 28.3 %
  • NK Maribor – 20.9 %
  • NŠ Mura – 19.6 %
  • NK Bravo – 16.7 %
  • Olimpija Ljubljana – 14.3 %
  • FC Koper – 11.8 %
  • NK Radomlje – 10.9 %
  • NK Primorje – 8.6 %
  • NK Celje – 8.5 %
  • NK Nafta – 5.9 %

Identiteta, vzgoja in uspeh – ne nujno nasprotujoči si pojmi

Slovenska liga kaže širok spekter strategij. Klubi, kot so Domžale, Bravo in Mura, so dokaz, da je moč zaupati domačim igralcem in jih hkrati tudi razvijati. Maribor in Celje iščeta ravnotežje med tekmovalnostjo in vzgojo. Olimpija, kljub prestižu, za zdaj ostaja vezana predvsem na tuje rešitve. Toda prav Celje je dokaz, da se lahko tudi z večinsko slovensko enajsterico igra izenačeno z velikani, kot je Fiorentina. In to je signal, da bi lahko prihodnost slovenskega nogometa bila bolj domača – ne nujno na račun kakovosti, temveč kot njena osnova.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Novice

#statistika

1. SNL