Boleča evropska streznitev Celja: Brez Alberta Riere je vse drugače, AEK je to s pridom izkoristil in povsem razbil nebogljene Štajerce
Foto: Nik Moder / Sportida
Ko sta se Celje in AEK v konferenčni ligi pomerila jeseni, je slovenski klub slavil sladko, zasluženo in za marsikoga nepričakovano zmago s 3:1. Tedaj je na klopi Celja sedel Albert Riera. V četrtek, ko sta se ista tekmeca v istem tekmovanju nekaj mesecev kasneje pomerila na prvem obračunu osmine finala, je AEK gostitelje razbil s 4:0. Zdaj je na klopi Celja sedel Ivan Majevski. Razlika je bila kot noč in dan. Tisto Celje je bilo atomsko Celje iz neke druge atmosfere. Tokratno Celje je delovalo neuigrano, nedorečeno, nepovezano, slabo. Bilo je takšno, kakršno je pravzaprav že od slovesa Alberta Riere dalje.
Po debaklu na stadionu Z’dežele je jasno, da se evropska zgodba za vodilni klub Prve lige Telemach končuje. Naslednji teden sledi še 90 zahtevnih minut v Atenah, nato pa bo treba pozornost preusmeriti v bitko za naslov državnega prvaka. Ta se je še nedolgo tega zdel že v žepu. Toda tedaj je na klopi Celja sedel Albert Riera. Zdaj sedi Ivan Majevski in utrdba, ki jo je zgradil Španec, vse bolj spominja na razmajano hišico iz kart…
Če vodstvo Celja torej res že nekaj dni išče novega trenerja, bi bilo pametno, da ga dejansko najde čim hitreje. Tole, kar smo v četrtek zvečer videli v knežjem mestu, je bilo z vsem dolžnim spoštovanjem do kvalitetnega, razigranega in dobro vodenega AEK-ja, na klopi katerega ima glavno besedo Marko Nikolić, nekdanji trener Olimpije, pod povprečjem. Vsaj za ekipo, ki je letvico sama dvignila zelo visoko…
Moštvo iz knežjega mesta v eno najpomembnejših tekem sezone ni vstopilo z najboljšo popotnico. Dva zaporedna poraza v domačem prvenstvu sta načela samozavest ekipe, ki se po menjavi na klopi v zadnjih tednih nikakor ne uspe sestaviti. Edina svetla točka pred začetkom srečanja je bila vrnitev celjskega kapetana Žana Karničnika, ki je v prvi enajsterici zaigral po dolgih treh mesecih in pol odsotnosti.
A kaj, ko prisotnost izkušenega branilca ni mogla preprečiti hitrega šoka. AEK, ki je prišel po maščevanje za presenetljiv oktobrski poraz v ligaškem delu tekmovanja (1:3), je udaril že v 3. minuti. Po podaji s kota je bil v kazenskem prostoru najvišji madžarski napadalec Barnabas Varga in z glavo žogo pospravil v mrežo za vodstvo gostov.
Kratek preblisk Celja, nato pa grški vihar
Slovenski predstavnik se je po prejetem zadetku za kratek čas sicer otresel nervoze. V 6. minuti je Svit Sešlar z desnico sprožil z roba kazenskega prostora, a precej zgrešil, kmalu zatem pa bi se moral pred gostujočimi vrati bolje odzvati Armandas Kučys. To je bilo tudi vse, kar so nevladni Celjani pokazali v napadu.
Grki so mojstrsko izkoriščali izgubljene žoge domačih na sredini igrišča in pretili iz hitrih protinapadov. V 10. minuti je Mijat Gaćinović za las zgrešil celjska vrata, minuto kasneje pa je Varga stresel še vratnico. Pritisk se je stopnjeval in v 31. minuti je vratar Žan Luk Leban sicer sijajno ubranil nov Vargin strel, a to je bil le začetek konca za domačo zasedbo. Kmalu zatem je namreč sledil nov polprotinapad, ki ga je z izjemnim individualnim vložkom za 0:2 kronal Aboubakary Koita.
Povsem razbiti in demoralizirani Celjani so le tri minute kasneje klonili še tretjič. Tokrat se je sreča nasmehnila Gaćinoviću, katerega predložek, sprva namenjen soigralcem pred vrati, je presenetil vse in končal v mreži za visokih 0:3 ob polčasu. Za nameček je Leban tik pred odmorom ustavil še nevaren poizkus znanega srbskega napadalca Luke Jovića.
Konec upanja že na začetku drugega dela
Če je kdo na stadionu Z’dežele upal na čudežen celjski preobrat, so bile te sanje razblinjene že po štirih minutah nadaljevanja. V 49. minuti je Razvan Marin s prostega strela silovito sprožil in s pomočjo Lebana zadel prečko, na pravem mestu pa je bil Harold Moukoudi, ki je odbitek pospravil v mrežo za nedosegljivih 0:4. Popolno katastrofo (peti zadetek) je v naslednjem napadu preprečil Lukasz Bejger.
Grki so po visokem vodstvu pričakovano stopili s plina in posest prepustili domačim, ki pa so bili v napadu popolnoma nenevarni. Karničnik je v 73. minuti sicer poizkusil od daleč, drugi in hkrati zadnji strel v okvir atenskih vrat pa je v sodnikovem dodatku sprožil Milot Avdyli. Ironično so bili Celjani častnemu zadetku še najbližje tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom, ko bi si gostje skoraj zabili avtogol, a se je zatresla prečka.
Zmagovalec tega dvoboja – povratna tekma bo očitno zgolj še formalnost – se bo v četrtfinalu pomeril z boljšim iz obračuna med turškim Samsunsporjem in španskim Rayom Vallecanom (Španci so prvo tekmo v Turčiji dobili s 3:1). Celjane pa do takrat čaka veliko dela, predvsem pri iskanju izgubljene identitete in forme, ki jih je krasila še v prvem delu sezone.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
