Celje se je podpisalo pod novo evropsko poslastico, s katero pa bo povezano tudi obžalovanje: Po seriji zapravljenih priložnosti remi 3:3

Objavljeno 28. novembra 2024 28. novembra 2024

Foto: Luka Vovk / Sportida

Celje v tej sezoni zagotovo ni sinonim za čvrsto obrambo, so pa tekme slovenskega prvaka vsaj pravi spektakel. Nič drugače ni bilo v četrtek zvečer, ko je v knežjem mestu v četrtem krogu konferenčne lige pred 3520 gledalci s svojo Jagiellonio gostoval nekdanji celjski kapetan Dušan Stojinović. Padlo je kar šest zadetkov, obe mreži bi se lahko zatresli še nekajkrat, na koncu pa se je končalo z atraktivnim remijem 3:3. Celjani bodo glede na vse zapravljeno še dolgo obžalovali novo lepo zapravljeno evropsko priložnost, dejstvo pa je, da tudi z osvojeno točko ostajajo v igri za preboj v izločilne boje.

V knežjem mestu se je začelo sanjsko. Celje je potrebovalo vsega nekaj minut, da se je že veselilo vodstva. V sedmi minuti je kot na kratko izvedel Svit Sešlar, Mario Kvesić pa je žogo poslal na drugo vratnico. Tam ko je pred gol potisnil Mark Zabukovnik, domači branilec David Zec pa je izkoristil zmedo v obrambi gostov in iz bližine okroglo usnje brcnil v mrežo. Sanjski začetek!

Jagiellonia je hitro pokazala zobe in dala jasno vedeti, da se kljub zgodaj prejetemu zadetku ne bo predala. Poljaki so že v 10. minuti zatresli vratnico z diagonalnim strelom, vseeno pa je bilo Celje tisto, ki je bilo dejansko bližje drugemu zadetku na tekmi. A kaj, ko je Aljoša Matko znova dokazal, da ima v tej sezoni ogromne težave z doseganjem zadetkov. V pretekli sezoni najboljši strelec Celja je imel kar dve izjemni priložnosti za zadetek, a ni znal meriti v polno.

Kdor ga ne da, ga dobi – nepisano pravilo, ki se je vnovič uresničilo. Po dobre pol ure igre je Klemen Nemanič storil prekršek v svojem kazenskem prostoru in zakuhal enajstmetrovko. Z bele točke je udaril Afimico Pululu, toda domači čuvaj mreže Lovro Štubljar je odlično posredoval in njegov poskus zaustavil. Na njegovo smolo se je žoga odbila naravnost do Angolca, ki v drugo ni zgrešil – 1:1.

Celje se je po premoru na zelenico vrnilo bojevito, razpoloženo in sila nevarno. Pred golom Jagiellonie je bilo nekajkrat vroče, nato se je mreža Poljakov spet zatresla v 54. minuti. Svit Sešlar je z imenitnim “no look passom” na desnem krilu našel Aljošo Matka. Krilni napadalec je žogo nemudoma poslal pred gol, kjer jo je v slogu rojenih golgeterjev s prvim dotikom v mrežo preusmeril desni španski bočni branilec Juanjo Nieto.

V 70. minuti, ko je imelo Celje za sabo še nekaj nevarnih, a neizkoriščenih napadov, je izid poravnal Jesus Imaz, ki je s silovitim diagonalnim strelom izkoristil dejstvo, da je bil Lovro Štubljar absolutno preslabo postavljen. V 77. minuti je nato po tem, ko je Jagiellonia izigrala celjsko obrambo, zadel še rezervist Kristoffer Normann Hansen. A le nekaj trenutkov pred tem je Aljoša Matko spet zgrešil nemogoče. Po Brnićevi podaji z leve na desno stran je povsem zgrešil žogo, ki mu je v trenutku, ko bi jo moral le brcniti v mrežo, ušla med nogama!

Zdelo se je, da je Jagiellonia naredila dovolj za zmago, toda tekme še ni bilo konec. V 80. minuti je za novo izenačenje poskrbel za gostujoči branilec Adrian Dieguez, ki je žogo v lastno mrežo preusmeril po strelu Ivana Brnića. Po izenačenju na 3:3 je imelo Celje še nekaj nevarnih akcij, Jagiellonia je žogo dvakrat izbijala z golove črte. Izid se do konca tekme ni več spremenil in Celje je osvojilo svojo četrto točko, s katero ostaja na mestih, ki vodijo v dodatne boje.