Amedej Vetrih nekaj mesecev po presenetljivi upokojitvi razkril: Z nogometom končal tudi zaradi hudih zdravstvenih težav
Foto: Matic Klanšek Velej / Sportida
Bilo je oktobra lani, ko je Amedej Vetrih presenetil slovensko nogometno javnost. Nogometaš, ki je odigral tudi 13 tekem v dresu z državnim grbom, je pri vsega dvaintridesetih naznanil svojo upokojitev. Tedaj ni pojasnil, zakaj. Zdaj, nekaj mesecev kasneje, je razkril, da njegova odločitev ni bila povezana zgolj z nasičenostjo z brcanjem žoge, marveč predvsem z resnimi zdravstvenimi težavami.
Amedej Vetrih je v intervjuju za Sportal pojasnil, da se je njegovo življenje postavilo na začetku leta 2021, ko ga je “ujel” koronavirus. Tega je prebolel, toda začela se je prava zdravstvena kalvarija, ki še ni zaključena.
Dve močni dihalni stiski
Po prebolelem covidu je imel Amedej Vetrih vedno večje težave z dihanjem, prisotne so bile tudi močne bolečine po telesu. “Ker dodatni pregledi v Turčiji niso pokazali ničesar posebnega, sem začel razmišljati o tem, da so morda prisotne kakšne psihološke zavore v glavi. Da je to vzrok. Nato pa se je pred koncem sezone 2021/22 zapletlo. Težave so se stopnjevale. Tik pred načrtovano vrnitvijo v Slovenijo sem doživel dve močni dihalni stiski. Moral sem na urgenco v Turčiji. Prvič sem se lahko tja odpeljal še sam, drugič ni šlo. Moral sem poklicati na pomoč klubskega taksista. No, po vseh pregledih mi niso ničesar ugotovili. Turški zdravniki so pojasnjevali, da imam dejansko zgolj pljučnico. Temu sem se jaz čudil, saj sem imel že večkrat pljučnico in čutil, da imam tokrat opravka z nečim drugim. Resnejšim,” je za Sportal povedal Amedej Vetrih.
Nogometaš, ki je v svoji karieri igral za Gorico, Brda, Domžale, Rizespor in nazadnje Gaziantep, je pravo diagnozo svojih težav dobil šele ob vnovičnem vpoklicu v slovensko reprezentanco: “Ko sem nato prejel vpoklic v slovensko reprezentanco, sem se takoj obrnil na zdravnika Gorazda Plevnika. Opravili smo pregled v Izoli, kjer so ugotovili, da imam pljučno embolijo. To pa je veliko huje od pljučnice. Imel sem strdek v pljučih, kar je lahko nevarno. Saj vemo, kaj lahko sledi, če bi ta strdek prišel do možganov. Bil sem v šoku, saj nisem pričakoval, da bo tako hudo. Mi je pa po svoje vsaj malo odleglo, ker smo končno ugotovili, kaj je narobe.”
Črn scenarij, kaj bi se lahko zgodilo
Toda pljučna embolija ni bilo edino, kar je napadlo njegovo telo: “Ker sem čutil tudi bolečino v trebuhu, sem odšel še na ultrazvok trebuha, kjer je bila ugotovljena še tromboza leve iliakalne vene.”
Sledilo je dolgotrajno zdravljenje, po osmih mesecih se je Amedej Vetrih vrnil nazaj na zelenice, toda v glavi je bila vse bolj prisotna misel o koncu kariere. “Januarja 2022 sem zadihal normalno, a me je vse to psihično utrudilo. Trpela je moja zbranost, nisem se mogel več tako osredotočiti na stvari kot v preteklosti. Begal me je črn scenarij, da se mi lahko kaj zgodi. Tudi fizična pripravljenost ni bila več na želeni ravni. Zadnjo tekmo sem tako odigral 15. maja 2022, nato pa se s klubom razšel,” je za Sportal pojasnil Vetrih in poudaril, da je imel v mislih tudi družino: “Sem oče dveh otrok, in si ne morem privoščiti, da bi se mi zgodilo kaj neprijetnega s tragičnimi posledicami. Na koncu sem se odločil pravilno.”
Vsak udarec se pozna
Žal tudi po slovesu od nogometa Primorec še naprej preživlja zdravstveno kalvarijo. “Pred dvema mesecema sem začutil bolečino pod levo lopatico. Najprej sem pomislil, da gre za mišico, a so se težave čez noč stopnjevale. Odšel sem do zdravnika, ki je potrdil pljučno embolijo. V bolnici sem ostal pet dni, dobival injekcije proti strjevanju krvi, zdaj pa sem znova na šestmesečni terapiji, po kateri me čaka kontrola krvi za genske teste. Takrat bodo ugotovili, ali je to povezano z genetiko ali mi težave povzročajo zunanji dejavniki. Čeprav ni imel nihče v ožjem družinskem krogu tovrstnih težav, nikoli ne veš, kaj bi se lahko iz tega izcimilo,” je pojasnil leta 1990 rojeni upokojeni nogometaš.
“Ponovno mi ni prijetno, saj ne smem imeti nobenih fizičnih stikov. Lahko delam večino stvari v življenju, a moram ostati pazljiv. Bog ne daj, da bi se mi pripetila kakšna nesreča z avtom ali pa da bi mi kaj padlo na glavo. To bi bilo zelo nevarno, saj je moja kri bolj redka. Vsak udarec se pozna. Če me kaj udari, takoj postanem moder, notranje krvavitve so hitrejše, zato moram biti pozoren. Ni prijetno, a imam srečo, da imam poleg sebe družino, ki mi je v veliko pomoč in oporo,” je zaključil Amedej Vetrih.
Novice
#amedejvetrih
Deli s prijatelji