Bojan Prašnikar se je umaknil vročemu Špancu: Albert Riera z zmago v Domžalah dosegel naslednji mejnik na klopi zmajev
Foto: Matic Klanšek Velej / Sportida
V tem trenutku se morda marsikdo še ne zaveda, kaj se ravnokar dogaja v Olimpiji. Toda statistični podatki ne puščajo nikakršnih dvomov in sporočajo jasno misel: zgodovina se v Ljubljani piše na novo. Paradoks bi seveda težko bil večji: medtem ko je uprava kluba do vratu v težavah (kazen NZS, blokiran račun, dolg do številnih, Mandarićeva tožba), nogometaši na igrišču dosegajo neverjetne rezultate. Olimpija ruši vse pred sabo, na 17 tekmah je zabeležila neverjetnih 14 zmag in osvojila kar 43 točk. Toliko, kot jih je imela na računu ob koncu sezone 2013/14. Da, ob koncu! Neverjetno, a resnično.
43 točk po 17 krogih je zgodovinski dosežek. V samostojni Sloveniji Olimpija nikdar ni bila uspešnejša. Niti v času Igorja Bišćana. Niti v prvi sezoni Milana Mandarića. Niti ob prvih korakih slovenske samostojnosti. Niti tedaj, ko je gole zabijal nepozabni Zoran Ubavić. Tako dobra Olimpija ni bila še nikdar.
Rad zbode, da potem to odmeva
Kdo ima največ zaslug za to, je jasno. Zlatko Zahović bi sicer rekel, da sodniki, toda… Saj vsi vemo, da Zlatko Zahović pač rad zbode, da potem to odmeva. Toda čeprav je bilo nekaj spornih odločitev v tej sezoni, bi bilo milo rečeno krivično, če bi jih ob vsem tem, kar se dogaja, postavljali v prvi plan. Olimpija zmaguje zaradi nogometašev. Zaradi Svita Sešlarja, zaradi Matevža Vidovška, zaradi vseh tistih, ki igrajo na morda celo svoji najvišji možni ravni.
In potem je tukaj Albert Riera. Španec, ki je bil pričakan na nož. Ne, ker bi imel kdo kaj proti njemu. Zgolj zato, ker je prišel kot “kolateralna žrtev” dvornih bojev. Kdorkoli bi zamenjal Roberta Prosinečkega, in to na tak način, kot ga je Riera, bi bil sprejet na enak način. Toda Riera je dokazal, da v nogometu šteje zgolj in samo dobro delo. Kdor dobro dela, je za to nagrajen. Ko je bilo najtežje, je sklonil glavo in se lotil svojega dela. Zavedajoč se, kam je prišel. In koga je zamenjal. In kdo ga je najel.
Iz spoštovanja do nekoga, ki svoje delo opravlja zelo dobro
Štirinajst zmag na uvodnih sedemnajstih ligaških tekmah je rekord. Olimpija še ni imela trenerja, ki bi mu uspelo nekaj takšnega. Riera se je vpisal v zgodovino. Vnovič. Dokončno je iz zgodovinskih knjig (vsaj v tem pogledu) pregnal Bojana Prašnikarja. Slednji je bil (vir: OptaŽabar) pred tem najuspešnejši v tem pogledu. 17 uvodnih tekem, 13 zmag. To je bil Bojan Prašnikar. 17 uvodnih tekem, 14 zmag. To je Albert Riera. Človek, ki premika mejnike. In prav zaradi spoštovanja do nekoga, ki svoje delo več kot očitno opravlja zelo dobro, celo vrhunsko, bi se bilo treba vzdržati komentarjev, da so za vse zaslužni sodniki…
