Skrito orožje, ki to več ni: Kako je mladi David Pejičić postal eden najpomembnejših členov Maribora pred spektaklom z Olimpijo
Foto: Jan Herlič / Sportida
V slovenskem klubskem nogometu se pogosto odpira vprašanje, ali so mladi igralci dovolj pripravljeni za igranje na najvišji ravni. Primer Davida Pejičića pri Mariboru kaže, da odgovor ni nujno povezan z leti, temveč predvsem z zrelostjo; tako nogometno kot osebnostno. Da je dozorel v obeh pogledih, bo David Pejičić v nedeljo poskušal dokazati tudi na 164. večnem derbiju proti Olimpiji v Ljubljani, ki bo eden tistih posameznikov, od katerih bo javnost pričakovala največ.
Mladi ofenzivni igralec, ki je v Maribor prišel na posojo iz italijanskega Udineseja, je v tej sezoni vse bolj pomemben del napadalne slike vijoličastih. Čeprav še vedno spada med (naj)mlajše igralce v ekipi, na igrišču deluje precej bolj izkušen, kot bi morda pričakovali glede na njegova leta.
Pejičićeva igra temelji na preprostosti in odločnosti. V napadalni tretjini pogosto išče direkten stik z nasprotnikom, sprejema odgovornost pri zaključevanju akcij in se ne skriva v trenutkih, ko je treba prevzeti pobudo. Prav ta mentalna zrelost je ena njegovih največjih prednosti. Na igrišču deluje mirno, samozavestno in predvsem zelo osredotočeno na nalogo.
Pri Mariboru je hitro pokazal, da lahko mladi igralci ob pravi podpori strokovnega štaba pomembno vplivajo na igro ekipe. S svojo energijo, gibanjem brez žoge in občutkom za prostor v kazenskem prostoru pogosto predstavlja dodatno nevarnost za nasprotnikove obrambe. Ni naključje, da je že v tej sezoni prispeval pomemben delež zadetkov in se uvršča med bolj učinkovite igralce v napadalni fazi igre.
Njegova zgodba je tudi širše sporočilo za slovenski nogomet. V času, ko se klubi pogosto odločajo za izkušene tuje nogometaše, primer Pejičića kaže, da lahko tudi mladi igralci zelo hitro postanejo pomemben del prve lige, če jim klub ponudi priložnost in zaupanje. Starost sama po sebi ni ovira, če igralec razume igro, sprejema odgovornost in ima pravo mentaliteto.
Pri Pejičiću prav ta mentalna stabilnost najbolj izstopa. Kljub mladosti na igrišču deluje kot igralec, ki razume ritem tekme, pravilno izbira trenutke za prodor ali zaključek in se ne izgublja v nepotrebnih potezah. Takšna kombinacija nogometnega instinkta in osebnostne zrelosti je pogosto ključna razlika med talentom in igralcem, ki lahko na najvišji ravni tudi dejansko naredi razliko.
Če bo nadaljeval v takšnem ritmu razvoja, bi lahko Pejičić kmalu postal še pomembnejši del mariborske napadalne igre. Hkrati pa njegov primer jasno kaže, da slovenski nogomet premore dovolj talentov za najvišjo raven. Potrebno jim je le zaupati in jim pravočasno ponuditi priložnost. (st)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
