Vrata svoje garderobe za Planet nogomet odprl NK Bruselj: Zgodba o klubu, ki barve Slovenije brani več kot 1000 km od naše domovine

Na svetu je le malo univerzalnih jezikov, ki brez besed premostijo razdalje, brišejo meje in ljudi povežejo v isti ritem. Eden takšnih je nogomet. Tam, kjer se stikajo kultura, pripadnost in strast, se igra seveda nikdar ne konča. Ni pomembno, ali se žoga kotali po razbitem igrišču v središču Afrike ali med dežjem in dimom v predmestju Manchestra. Ali pa, če želite, v senci institucij evropske moči v Bruslju.

Za Slovence in njihove prijatelje v srcu Evrope je nogomet več kot le igra. Je sidro identitete, je zvok domačega jezika na tribuni, je sveti in svetli trenutek tedna, ko se razdalje do domovine skrčijo na dolžino ene podaje. Enega zadetka. Ali več golov, če je dnevna forma dobra. NK Bruselj je morda na papirju amaterski klub. Toda na igrišču bije srce profesionalcev. In predvsem zaljubljencev v nogomet. Borbenost, taktična disciplina, kriki s klopi. Vse diši po resnosti z največjih nogometnih odrov.

Ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu klub vstopa v novo poglavje. Igrajo zaradi ljubezni do nogometa, a vsak tek, vsak poskus strela, vsak drseči štart v Belgiji je podpisan z zavedanjem, da zastopajo več kot sebe. Zastopajo skupnost. Zastopajo dom. In morda je prav zato ta igra tam, daleč od doma, še bolj sladka.

Nogometni klub NK Bruselj ima korenine v začetku slovenskega članstva v Evropski uniji, ko se je okoli leta 2004 izoblikovala ideja o združitvi slovenske skupnosti v Bruslju tudi skozi šport. Prve aktivnosti so potekale v okviru dvodnevnih turnirjev, ki jih je organiziral Evropski parlament, nato pa je klub leta 2007 postal del bruseljske amaterske nogometne lige BXL Euroleague, kjer v imenu Slovenije nastopa še danes.

NK Bruselj tako že skoraj dve desetletji na igriščih belgijske prestolnice ne le tekmuje, temveč tudi povezuje: Slovence v tujini, njihove družine in prijatelje iz različnih evropskih okolij. Klub ostaja trdno zasidran v lokalni slovenski skupnosti, kar se kaže tudi skozi dejavnosti zunaj tekmovalnega ritma. V letošnji sezoni so se tako udeležili festivala na Evropski šoli v Bruslju, kjer se šolajo slovenski otroci, obenem pa organizirali tudi spominski dogodek, imenovan Sveto memorial – v čast dolgoletnemu članu kluba, ki je lani preminil.

Pri NK Bruselj so tik pred začetkom novih bitk na bruseljskih zelenicah vrata svoje garderobe odprli tudi za Planet nogomet in pojasnili, kdo so, zakaj so, kar so, in v prvi vrsti dokazali, da je ljubezen do nogometa res univerzalna in ne pozna nikakršnih meja.

“Kdo smo? V širšem gre za skupino fantov, ki se družijo tudi izven igrišča, prihajajo pa iz različnih okolij, ne samo kot zaposleni v institucijah Evropske unije. Temelj te skupine so fantje, ki so ustanovili NK Bruselj, eden od njih je trenutno tudi del organizacijskega odbora lige BXL Euroleague. Nekaj fantov se je sicer vrnilo v Slovenijo, večina pa ostaja povezana bodisi prek dela bodisi življenja v Bruslju, skupna pa jim je ljubezen do športa in nogometa. V obdobju, ko je bil npr. Luka Elsner trener belgijskega nogometnega kluba Royal Union St. Gilles, smo tudi fantje NK Bruselj hodili na tekme bodrit to ekipo. Skratka, gre za raznoliko skupino, ki so tako ali drugače povezani z NK Bruselj kot nekdanji ali pa trenutni igralci ekipe ali pa njeni podporniki v širšem smislu,” je za Planet nogomet uvodoma pojasnil vodja ekipe NK Bruselj Luka Živić, Ljubljančan, ki zdaj že kar nekaj let deluje v Belgiji.

Čeprav kratica NK v imenu seveda pomeni “nogometni klub”, bi bilo zmotno misliti, da je NK Bruselj klub, za katerega igrajo zgolj Slovenci. Navsezadnje gre za šport, v katerem so že zdavnaj padle nacionalne bariere, večina ključnih odločitev v tej smeri pa je bila sprejetih prav v Bruslju.

NK Bruselj igra srčno, a tudi na nož, če je treba

“Ekipo NK Bruselj, ki v imenu Slovenije nastopa v amaterski nogometni ligi BXL Euroleague, trenutno sestavlja raznolika zasedba fantov srednjih let, ki prihajajo tudi iz krajev izven Slovenije. V ekipi imamo nekaj fantov iz Ukrajine, republik bivše Jugoslavije in pa tudi širše. Eden od naših napadalcev je npr. po rodu iz Egipta, eden od vratarjev pa celo iz Indije. A to gre za fante, ki so bili rojeni v tujini, trenutno pa delajo in živijo v Belgiji in z veseljem igrajo za Slovenijo. Tudi nekatere druge ekipe imajo tujce v ekipi, vse od Hrvaške do Bolgarije, Čehoslovaške (op. a. Češka in Slovaška imata skupno ekipo v ligi). Ogrodje ekipe NK Bruselj v pa vsekakor tvorijo slovenski fantje, ki nosijo tudi večino bremen glede delovanja same ekipe,” je nadaljeval Luka Živić, ki ga nogomet zanima že od malih nog dalje, obenem pa se je svoj čas dokazoval tudi na teniških igriščih.

Seveda bi bilo utopično pričakovati, da je NK Bruselj ekipa, ki bi se lahko kosala z Anderlechtom, Genkom, Unionom, Club Bruggejem oziroma ostalimi najboljšimi belgijskimi klubi. Navsezadnje gre za popolne nogometne amaterje, ki jim službene obveznosti, in teh je v bruseljskih sobanah res ogromno, niti ne dopuščajo, da bi bil nogomet v njihovih življenjih na prvem mestu. Dejansko pri NK Bruselj trenirajo malo in predvsem igrajo – sanje marsikaterega nogometaša…

“Treningov imamo v resnici malo, ravno zaradi zahtevnih urnikov in daljšega delovnika. V povprečju imamo tudi po eno tekmo na teden v obdobju od začetka septembra do konca aprila, ko poteka tekmovalna sezona v ligi, kjer nastopamo, tako da je težko zaradi vseh obveznosti vključiti še en ločen trening. Naše tekme v ligi večinoma potekajo ob nedeljah ali ponedeljkih zvečer, nekatere tudi kak drug dan v tednu. Ker se sicer redko pričnejo pred 20. uro, je kljub daljšemu delovnem času možno odigrati tekme v ligi,” je razkril Luka Živić, ki v Bruslju službuje kot Svetovalec za izobraževanje, mladino in šport na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju (SPBR), in dodal, da jim je glede pogojev na pomoč že priskočil tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu: “Ne glede na to smo v zadnjem času imeli nekaj treningov ali pa smo organizirali prijateljske tekme, kar smo izkoristili tako za druženje kot priprave na tekme v ligi. Ker rezervacija igrišča, nakup opreme, sodnik itd. stane, smo sedaj s pomočjo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu tovrstne aktivnosti okrepili.“

Ta podpora, kot je poudaril Luka Živić, klubu ogromno pomeni: “Podpora Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tako moralna kot zelo konkretna, obenem pa je prišla ob najboljšem možnem času. Po eni strani že dlje časa igramo z istimi dresi (čeprav poskušamo že nekaj časa dobiti nove), kar bomo sedaj s finančno pomočjo Urada lahko končno uredili, po drugi strani pa bomo lahko NK Bruselj kot skupino nogometnih navdušencev z določenimi aktivnostmi približali skupnosti Slovencev v Bruslju. V tem pogledu smo se kot NK Bruselj v mesecu maju udeležili festivala na Evropski šoli v Bruslju, kjer se šolajo slovenski učenci in učenke. Od šolskega leta 2024/25 na tej šoli namreč tudi prvič deluje izključno slovenska jezikovna sekcija (op. a. slovenski učenci in učenke se tu šolajo že od pristopa Slovenije v EU, a v okviru drugih jezikovnih sekcij, npr. angleška ali francoska, a tudi z urami slovenščine). Naša udeležba je en delček v mozaiku aktivnosti, da omogočimo večjo ozaveščenost tako o športu in nogometu kot o slovenski skupnosti v Bruslju in Belgiji.”

A čeprav “naši Bruseljčani” ne trenirajo veliko, Luka Živić poudarja, da je liga, v kateri nastopajo, vse prej kot preprosta. Kljub amaterskemu statusu ne gre za nogometne večer z naključno zbranimi entuziasti. Številne ekipe vključujejo igralce iz polprofesionalnih belgijskih provincialnih lig – sistemskih lig, vključenih v uradno piramido belgijske nogometne zveze. In ti igralci ne pridejo v ligo na rekreacijo, temveč na boj. Na nož! Zato ni presenetljivo, da so tekme pogosto nabite z napetostjo. Živčnost, strast, včasih tudi čustveni izbruhi: vse to je del mešanice, ki ga poganja iskreno tekmovalno srce. A pod površjem ostaja jasna zaveza vrednotam, brez katerih nogomet ne bi bil to, kar je: fair play, pravičnost, solidarnost.

“V splošnem ligo sestavlja 16 ekip, odvisno od letnega interesa, saj se kdaj kakšne ekipe odločijo, da izpustijo določeno sezono, se kasneje vrnejo itd. Sistem je zasnovan, da vsaka ekipa igra z vsako v prvem delu sezone, nato pa sledi razdelitev na dva dela, pri čemer se ekipe iz zgornje polovice borijo za naslov prvaka celotne sezone, ekipe iz spodnje polovice pa za prvaka v ‘tolažilni skupini’. Tekme v ligi potekajo praktično vsak dan, razen ob sobotah, po več lokacijah v Bruslju (kdaj tudi izven Bruslja), zato je potrebno tudi nekaj iznajdljivosti in potrpežljivosti pri organizaciji in izvedbi tekem, prevozu iz ene na drugo lokacijo…” je nadaljeval Luka Živić in priznal, da sem in tja pride tudi kakšna tekma, ki je dejansko odigrana v pravem nogometnem vzdušju: “No, kar zadeva gledalce, bi si teh vsekakor želeli več, a ponavadi nas kakšni prijatelji ali družinski člani tudi pridejo bodrit, npr. kot v primeru naše tekme proti Hrvaški ali Danski lani.“

Čehoslovaška je redna stranka

Ker je nogomet rivalstvo ne glede na to, ali se ga igra na najvišji ali na najnižji ravni, Luka Živić ne skriva, da so pri NK Bruselj še kako podžgani predvsem ko pride trenutek za … sosedski dvoboj: “Posebne tekme so ravno derbiji s Hrvaško, kjer se zaradi sosedstva tekom igrišča kdaj zaiskri kakšna dodatna iskrica, ki pa se povsem izgubi po tekmi, ko skupaj spijemo kakšno pijačo. Prav tako so v zadnjem času posebne tekme tiste, ko zmagamo, saj nam v zadnjem obdobju rezultati ne gredo najbolj na roko. V tem pogledu smo si še največkrat privoščili Čehoslovaško, ki je kot kaže ‘naša redna stranka’ v zadnjem obdobju. Pa tudi Dansko smo v lanski sezoni močno premagali,” je Luka Živić priznal, da se pivo po tekmah spije ne glede na to, kdo je nasprotnik oziroma kakšen je končni rezultat.

Seveda pa je NK Bruselj več kot nogometni klub, pa čeprav nikdar ne bo igral v ligi prvakov. Njegovo poslanstvo je v marsikaterem pogledu še močnejše, saj daje prostor pod streho ljudem, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov večji del leta oddaljeni od svoje rodne domovine. In saj veste – povsod je lepo, toda doma je najlepše… “Z vsem tem doživljamo bližje in bolje Slovenijo kot tako. V okolju, ki je zelo večkulturno, pa lahko na tak način tudi Slovenija dvigne svojo prepoznavnost, ki sicer v športu sploh ni pod vprašajem, saj je Slovenija znana kot izjemna država športa, tudi v Belgiji. Uspehi naših kolesarjev, še posebej Tadeja Pogačarja in Primoža Rogljiča, pa tudi Janje Garnbret, košarkarjev, sploh Luke Dončića, nogometašev in odbojkarjev, družine Prevc itd., so prepoznani tudi v Belgiji,” je pojasnil Luka Živić.

Pa prihodnost? Alex Ferguson je prost… Vsaj konferenčna liga je vse bolj dosegljiva tudi za slovenske klube… Ah, šalo na stran. NK Bruselj ostaja zavezan svojemu poslanstvu – sproščeni zabavi, druženju in povezavi. A organski rasti se niti v tem primeru ne da izogniti. Čeprav je v tem primeru nekoliko drugačna, kot bi si marsikdo mislil “V prihodnje se nadejamo, da bi imel NK Bruselj še bolj pomembno vlogo pri povezovanju slovenske skupnosti v Belgiji. Že doslej jo je imel, npr. z udeležbo na že omenjenem festivalu Evropske šole v Bruslju maja letos, ko je povezal ljudi iz različnih okolij, s tem pa širil prepoznavnost Slovenije v Bruslju in Belgiji. Z aktivnostmi, ki jih načrtujemo v prihodnje, tudi zaradi financiranja s strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa bo imel NK Bruselj zagotovo še bolj prepoznavno vlogo. Pri tem si vsekakor želimo tudi v samo nogometno ekipo vključiti čim več Slovencev, da še bolj okrepimo ‘znamko’ Slovenije. Zato vsi zainteresirani, pridružite se nam!” je za konec obisk Planeta, ki povezuje vse zaljubljence v žogo na našem planetu po imenu nogomet, za oglas izkoristil Luka Živić. Kaj potrebujejo? Golman, špic, vezni, golgeter, destruktor, vinger… Ni pomembno. Da imate le radi nogomet! (lb)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji