Po izjemni predstavi proti Nafti na Planet nogomet prišel Roger Murillo: “Zahtevna liga, ki je odlična odskočna deska. Če se je privadiš…”

Pred začetkom spomladanskega dela sezone je športni direktor Ajdovcev Boško Županović za Planet nogomet med vrsticami namignil, da ga izguba prvega strelca Semirja Smajlagića niti toliko ne skrbi, saj je njegova zamenjava potencial, za katerega verjame, da bo presegel številke in doprinos bosansko-hercegovskega napadalca, ki se je v zimskem prestopnem roku preselil v Južno Korejo. V mislih je imel fanta iz Kolumbije, ki je pred dnevi prvič zablestel v 1. SNL, zdaj pa obiskal tudi Planet nogomet – Roger Murillo.

Od tistega intervjuja z Županovićem je minilo nekaj tekem in dobili smo prvi dokaz, da se prvi operativec rdeče-črnih ni motil. Zdi se, da bo Roger Murillo še eden v nizu njegovih nogometašev, ki bo, sodeč po prikazanem na zadnjem srečanju, kriv za zvonjenje direktorjevega telefona v času poletnega prestopnega roka.

Skoraj izgubljeno tekmo, na kateri so Lendavčani tik pred koncem srečanja držali vse niti v svojih rokah z zanesljivim vodstvom 2:0, je v le nekaj minutah z dvema zadetkoma popestril prav mladi Kolumbijec in poskrbel, da je vsaj točka ostala doma. So pa glede na vse skupaj nogometaši Primorja s končnim izidom zagotovo bolj nasmejani odšli v garderobe kot Prekmurci.

“Zelo, zelo sem vesel, tako golov kot tudi načina, na katera sem ju dosegel. Trudil sem se za to, boril se za minute, trdo delal in hvala bogu, da me je tako nagradil. Upam, da me bo spet, ker si želim še mnogo takih tekem,” je pogovor za Planet nogomet začel 23-letni Roger Murillo, za katerega je Slovenija prva izkušnja izven meja rodne Kolumbije.

Roger Murillo: “Ni najhujša, a daleč od mirnega”

“Rojen sem v Caliju, največjem mestu jugozahodnega dela države, ki šteje nekaj več kot dva in pol milijona prebivalcev, in sicer v predelu oziroma ‘barriu’ po imenu Primavera. Taka tipična kolumbijska četrt, ni ravno najhujša, a daleč od mirnega, če se razumemo,” je Roger Murillo v smehu opisal svoj rojstni kraj, v katerem se je v skladu z južnoameriškim načinom življenja hitro spoznal z okroglim usnjem.

“Pri šestih letih sem pričel trenirati z očetom, ki je nogometni trener, nato čez leto v nogometni ekipi našega predela Primavera. Že pri osmih sem se pridružil velikanu Americi Cali, nato pa pri 12 odšel v akademijo drugega velikega moštva iz mesta, Deportivu Cali, kjer sem kasneje tudi naredil prve članske korake. Pri nas je tale derbi med Americo in Deportivom kar dogodek – ogromno ljudi, še večje rivalstvo, žal se večkrat tekma sprevrže v prave navijaške spopade. Žal ni redko, da tudi kdo umre med huliganskim divjanjem,” je razpredal leta 2002 rojeni Roger Murillo.

Konec januarja je postal član ajdovskega Primorja, selitev v Vipavsko dolino pa je bila zanj sploh prva pot izven meja svoje države. Začetki so razumljivo bili malce težki, a ne le v nogometnem smislu.

“Seveda nisem še vajen evropskega načina življenja ali nogometa. Ko sem prispel sem, je bila močna zima – tega v mojem rodnem Caliju nisem vajen. Priznam pa, da mi je bilo lažje se aklimatizirati, saj sem zadnje leto igral v ekipi Fortaleze iz Bogote, ki je kar hladno mesto. Nahaja se na približno 2500 metrih nadmorske višine in ima atipično klimo za južnoameriške razmere. Lahko rečem, da je dosti bolj hladna kot ostali deli države,” je Roger Murillo načel pogovor o prvih stikih s Slovenijo in Evropo nasploh: “Zelo sem navezan na družino, logično, da jih pogrešam. Prvi mesec je bilo malce hudo, sedaj se počasi navajam. Imamo vse mogoče telefone in računalnike, tako da je komunikacija z domom lažja. Čisto vsak dan se slišim z mojimi.”

Popolno nasprotje Južne Amerike

Če je odraščal v milijonskem Caliju, je v Ajdovščini naletel na absolutno povsem drugačno okolje, v katerem se roko na srce ne dogaja veliko. “Slovenija je popolno nasprotje Južne Amerike – mirna država, varna, prijetna. A meni ne bi bil problem tudi, tudi če bi bila kaotična. Sam sem vajen tistega mojega vrveža rodnega Calija, zato sem pripravljen na vse,” se je pošalil Roger Murillo in nadaljeval: “Žal je naš urnik zelo zgoščen, zato več kot toliko države, kolikor sem jo prepotoval s klubskim avtobusom, še nisem videl. Je pa lega Ajdovščine idealna za izlete, tako sem preživel rojstni dan (17. marec, op. p.) v Benetkah, kar je bila čudovita izkušnja.”

Kar se tiče nogometa, je bila tranzicija po njegovih besedah kar zahtevna, saj se nogometna sloga razlikujeta. “Mi v Južni Ameriki smo bolj močni na tehniki, medtem ko je v Sloveniji intenziteta igre višja. Dosti je fizike in ogromno pretečenih kilometrov. Liga je kar zahtevna, lahko rečem, da kompetitivna, saj ni izrazitega favorita. Par ekip, na primer Maribor, Olimpija in Celje, so na zelo visokem nivoju, zato mislim, da je to tekmovanje, če se ga privadiš, kar lepa odskočna deska za še višje kategorije. Nekega dne si zagotovo želim, da bi se lahko preizkusil v Italiji ali Španiji,” je povedal Roger Andretty Murillo Soto, kot se glasi njegovo pravilno ime, ki ima o 1. SNL torej visoko mnenje, enako pa velja tudi Ajdovščino in Ajdovce.

“Vsi so me lepo sprejeli, malo imam sicer še težave s komunikacijo, saj govorim le špansko. Angleško se počasi skušam učiti, a nasplošno nimam pripomb. Karkoli sem potreboval, je bil tu naš predstavnik David Prosen, ki bi se mu res rad zahvalil, saj mi maksimalno pomaga pri privajanju na tukajšnje življenje,” je nadaljeval Južnoameričan.

Svoj glas bi dal Radamelu Falcau

Seveda brez pogovora o domu ni šlo. Kolumbija je ena bolj znanih držav na ameriškem kontinentu, a kot nam je povedal, naj ne verjamemo vsemu, česar slišimo in preberemo: “Pri nas je nogomet šport številka ena brez konkurence. Trenutno prvo ime je zagotovo Luis Diaz, a kar se tiče najboljšega vseh časov, bi dal svoj glas Radamelu Falcau. No, zagotovo ne smem pozabiti na taka imena, kot so René Higuita, Carlos Valderrama in Faustino Asprilla, ki v Kolumbiji uživajo skoraj status božanstev, bi lahko rekli. Kar se tiče izven nogometnega sveta, je pa naša prva violina zagotovo Shakira.”

Ob koncu seveda nismo mogli mimo vprašanja, ali vsi stereotipi o Kolumbiji, ki jih zares ni treba posebej predstavljati, držijo – sledil je zanimiv odgovor. “Vem, kam ciljate, haha. Ne, ne, ti časi so zdavnaj mimo. Tisto, kar slišite – vse drži, ampak to so bila divja 80. leta. Sedaj je neko novo obdobje. Država se razvija. Nismo še idealni, daleč od tega, ampak napredek je ogromen. Dosti bolj varno je in prijetno. Navsezadnje imamo milijone in milijone turistov, ki nas obiščejo – in vsi ostanejo navdušeni,” je za zaključek pogovora ponosno predstavil svojo rodno zemljo mladi napadalec, ki bi lahko postal nov izstopajoči obraz slovenskega prvenstva. Sploh če bo nadaljeval tako, kot je igral proti Nafti…

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#rogermurillo

1. SNL

Primorje