1. SNL Olimpija

Rodolfo Vanoli je Milanu Mandariću prinesel prvi naslov prvaka in se mu priklonil ob njegovem slovesu: “Eden najboljših predsednikov!”

Objavljeno 13. oktobra 2025 13. oktobra 2025

Tekst: David Klemenc. Foto: Grega Valančič / Sportida

Pred dobrim tednom dni je tudi številne v Sloveniji razžalostila vest iz Beograda v Srbiji, da je v 88. letu starosti umrl legendarni Milan Mandarić. Eden tistih, ki so potočili solzo ali dve, je bil tudi Italijan, ki je svoj drugi dom našel v Sloveniji. Rodolfo Vanoli je bil s podjetnikom, ki se je rodil v Jugoslaviji, a obogatel v Združenih državah Amerike, tesno povezan. Navsezadnje je bil tudi tisti, ki mu je prinesel njegovo prvo lovoriko v deželici na sončni strani Alp in dejansko eno prvih velikih trofej v karieri nogometnega funkcionarja.

Bilo je ob koncu sezone 2015/16, ko je slovenski nogomet pretresala afera Blessing Eleke. Marko Nikolić, srbski strokovnjak, je kar sredi tekme z neprimerno opazko ozmerjal svojega varovanca iz Nigerije, ob tem pa imel smolo, da so ga ujele TV-kamere oziroma mikrofoni. “Idiot črni!” je odmeval tudi na tujem, po močnem pritisku z vseh strani pa se je Milan Mandarić kljub temu, da se je Marko Nikolić javno opravičil in da mu tudi Blessing Eleke ni ničesar zameril, odločil za trenersko menjavo.

Menjava na klopi je bila hud udarec za Olimpijo, ki je tedaj bila ogorčeno bitko z Mariborom za naslov prvaka. Ko je Milan Mandarić vajeti zaupal Rodolfo Vanoliju, je bilo do konca sezone le še mesec dni. Zmaji so prvo tekmo brez Nikolića odigrali 23. aprila, ko je bil Rodolfo Vanoli še na tribuni. V Stožicah se je zbralo 2500 gledalcev, Krško pa je poskrbelo za senzacijo in z zmago z 1:0, za katero je edini gol dosegel Martin Kramarič, naredilo veliko uslugo Štajercem.

Ko je teden dni kasneje Rodolfo Vanoli na klopi Olimpije debitiral na svoji Bonifiki, je bilo jasno, da zeleno-beli že igrajo odločilno tekmo. V primeru poraza bi bila bitka bolj kot ne izgubljena. Italijan je nalogo vzel zelo resno. Vprašanje, kdaj smo nazadnje spremljali tako energično vodenje trenerja z roba igrišča. Rodolfo Vanoli je skakal, kričal, skorajda dobesedno igral skupaj s svojimi varovanci. Krilil je z rokami, z nogami brcal naokrog in v nekem trenutku celo besno zalučal plastenko na tla in bil izključen!

Vanoli: “Ponosen in zadovoljen”

Olimpija je napeto bitko na Obali naposled dobila z 2:1, čez nekaj dni sicer tudi malce sporno izgubila večni derbi z Mariborom in že skoraj izobesil belo zastavo, ko se je vse postavilo na glavo. V 33. krogu je Maribor izgubil, Olimpija pa slavila v Celju in v predzadnji krog so se zmaji podali z jasnim izhodiščem: če bodo slavili v Velenju, bodo prvaki. Prvič po 21 letih. Vse ostalo je zgodovina…

“Lahko rečem, da sem ponosen in zadovoljen, da sem spoznal in sodeloval s tako posebno osebo. Prvič sva se srečala v Ljubljani, kjer sva govorila o mojem prihodu v Olimpijo. Že prvi stiki z njim so mi dali vedeti, da se lahko zgodi nekaj posebnega – in dejansko je bilo tako. Pripeljali smo dolgo pričakovani naslov v Ljubljano na tisti magični tekmi v Velenju,” se je trenutkov, ki bodo za vedno živeli v spominu navijačev Olimpije, v kratkem pogovoru za Planet nogomet spomnil Rodolfo Vanoli.

Danes 62-letni strokovnjak, ki ima za sabo 48 zmag na 112 tekmah v Prvi ligi Telemach, je nadaljeval: “Milan Mandarić je bil človek, ki je gledal dolgoročno in videl stvari, ki jih drugi niso. Na žalost se je med naju vrinila ena oseba, ki je pokvarila ta čudovit odnos, ki sva ga imela. Jaz sem se v tišini odmaknil in odšel, pri tem pa pustil tudi del pogodbe, saj v Ljubljano nisem prišel zaradi denarja, ampak zaradi ljubezni do igre in potenciala, ki sem ga videl v klubu in tem čudovitem mestu, kar Ljubljana brez dvoma je. Tja se tudi rade volje vračam, ko mi čas dopušča, čeprav je rana glede celotne situacije ostala še dolgo odprta.”

Preberi več

Vedno objem in stisk roke

Rodolfo Vanoli je po osvojenem naslovu prvaka ni dobil veliko kredita. V naslednji sezoni je zmaje vodil na devetih tekmah, tudi precej nesrečno takoj izpadel iz kvalifikacij za ligo prvakov in Evrope (tedaj je bil sistem še drugačen kot danes, ko imajo prvaki kar nekaj možnosti popravnega izpita), brez službe pa je ostal ob koncu avgusta po porazu s Koprom.

“Z Milanom Mandarićem sva bila vedno v odličnem odnosu tudi po koncu sodelovanja. Ko sva se srečevala kasneje, je vedno sledil prijateljski objem in stisk roke. Novica, da nas je velik gospod Mandarić zapustil, me je razžalostila. Bil je dobra oseba – tako nogometno kot zasebno – in eden najboljših predsednikov, s katerimi sem sodeloval. Ciao, presidente. Počivajte v miru!” je ob slovesu Milana Mandarića, ki je bil predsednik Olimpije šest let, zaključil Rodolfo Vanoli.