Lara Prašnikar v intervjuju za Planet nogomet z vabilom za združene navijače: “Borimo se za EP, podpora bi nam pomenila ogromno!”
Vir fotografije: Eintracht Frankfurt Frauen (Lara Prašnikar - levo)
Ko ljubitelji ženskega nogometa pomislimo na Slovenke v tujini, je ena izmed prvih igralk, ki padejo na pamet, brez dvoma Lara Prašnikar. Danes 26-letna Prašnikarjeva se je pri vsega 18 letih odpravila v Nemčijo, kjer mreže trese še danes. Kljub temu, da jih šteje šele 26, se že lahko pohvali, da je kar dvakrat osvojila naziv najboljše strelke. To v izjemno močni Bundesligi ni ravno mačji kašelj in kaže predvsem na to, da ima Slovenija v Prašnikarjevi zares izjemno napadalko.
Slovenija se bo konec oktobra podala v boj za uvrstitev na evropsko prvenstvo, glavno orožje v napadu pa bo kdo drug kot napadalka Eintrachta iz Frankfurta. V obdobju, ko misli vse bolj in bolj bežijo k prihajajoči reprezentančni akciji, se je z izkušeno Laro Prašnikar pogovarjal Matjaž Škrjanec.
Profesionalno kariero v tujini si začela precej mlada. Obstaja kakšen trenutek v karieri, ki te je do danes najbolj zaznamoval?
Tukaj bi izbrala trenutek, ko sem zadela svoj prvi zadetek v nemški Bundesligi. Tekma je bila odigrana proti Werder Bremnu v gosteh, ki je bil kar oddaljen, zato smo se na gostovanje odpravili že en dan prej. Spomnim se, da sem bila bolna, ampak tega nisem upala nikomur povedat. Vedela sem namreč, da bom igrala v prvi postavi. Če bi povedala za bolezen, bi verjetno ostala v hotelu, ali pa sploh ne bi šla zraven na gostovanje. Tekmo sem potem odigrala na aspirinih. Na tej tekmi smo veselile zmage, sama pa sem prispevala dva zadetka in asistenco. Kasneje sem bila dva tedna kar precej bolna… Sem pa se naučila, da je včasih takšne stvari pač treba povedati. Jaz sem predvsem zelo tvegala in mislim, da me je ta trenutek zelo zaznamoval.
V Nemčiji si igrala že za Turbine iz Potsdama, trenutno si pri Eintrachtu iz Frankfurta. Kakšne so po tvojem mnenju največje razlike med igranjem v Nemčiji in Sloveniji?
Razlik je seveda ogromno. Tu govorimo o infrastrukturi stadionov, kjer igramo, prostorih kjer treniramo, medijih, gledalcih na tekmah in pa seveda o sami igri. V prvi vrsti je igra precej hitrejša, več je poudarka tudi na sami fiziki. Zaradi tega pride v ospredje tudi tehnika. Če povzamem, je vse enostavno na višjem nivoju. Človek mora biti kar miren v glavi, da lahko to vse skupaj spelje. Ker se vse dogaja tako hitro, moraš biti pripravljen res hitro reagirati.
Z Eintrachtom si v lanski sezoni nastopila tudi v elitni ligi prvakinj. Bi rekla, da je bil prestop v Eintracht stopnička naprej v tvoji karieri? Si kot nogometašica pri sebi opazila napredek?
Prestop v Eintracht je bil planiran s strani mene, moje družine in pa tudi mojega agenta. Vedeli smo, da se v Eintrachtu razvija neka stvar, ki bo na dolgi rok zame odlična. Začetek, kot vsak, seveda ni bil lahek. Se pa trudimo, da vsako leto napredujemo. Sedaj smo že kar nekaj sezon zapored osvojili tretje mesto. Lani smo se uvrstile tudi v ligo prvakinj. Torej lahko rečem, da je je opaziti napredek. Rastem jaz kot posameznica in skupaj rastemo tudi kot ekipa.
Kako pomembna se ti zdi vloga ženskega nogometa v Nemčiji v primerjavi s Slovenijo? Kakšne spremembe bi si želela videti v razvoju ženskega nogometa pri nas?
Normalno je, da so tudi tukaj razlike med moškim in ženskim nogometom. Igramo na manjših stadionih, na naše tekme prihaja manj navijačev kot na moške. Vemo, da je pri moških večina tekem razprodanih. Skoraj vsak klub že ima žensko ekipo, ogromno se vlaga v ženski nogomet in se poskuša slediti svetovnim smernicam. Kar pa za Slovenijo ne moremo reči. Tudi ogromno večjih klubov nima ženske ekipe, kar se mi za državo, kot je Slovenija, zdi zelo sramotno.
Kljub temu, da si še mlada, pa je za teboj že dolga in uspešna kariera. Kakšni so tvoji dolgoročni cilji?
Najprej seveda, da ostanem zdrava. Veliko časa posvečamo temu, da preprečujemo poškodbe, kar na koncu pomeni, da lahko moja kariera traja čim dlje. Seveda pa si želim, da sem uspešna ter v formi. Da nekako pridem v formo in jo potem čim dalj časa držim. Tudi v statistiki želim biti najboljša, dvakrat sem recimo že bila najboljša strelka nemške Bundeslige, kar je zelo velika stvar. Zdaj si želim priti na neko staro pot, na kateri sem že bila. Mislim, da mi trenutno dobro kaže in da bom še dolgo lahko igrala.
Bojan Prašnikar je bil nogometaš in trener, to imate v družini. Ko bo nekega dne prišel čas za konec igralske kariere, se vidiš morda tudi ti v trenerski vlogi? Če ne v trenerski, morda v kakšni drugi vlogi v nogometu?
Mislim, da se vidim v trenerski vlogi. Nekako se mi zdi, da je že moja osebnost takšna, usmerjena v trenerstvo. Niti ne izključno zaradi tega, ker imamo to že v družino. Sebe dojemam kot pametno, nogomet imam v krvi in bi rekla, da v nogometu vidim stvari, ki jih drugi morda ne. Imela sem že kar nekaj takšnih trenerjev, s pomočjo katerih sem se lahko mnogo naučila, in lahko rečem, da se po karieri vidim v trenerskih vodah.
Seveda pa ne moremo mimo reprezentančnega nogometa. Prva tekma z Avstrijo je vse bližje, kako se ti pripravljaš na tako pomemben trenutek?
Mislim, da je priprava pred takšnimi tekmami izjemno pomembna. V takšnih primerih moraš zaupati svojim trenerjem in ljudem, ki te pripravljajo. V reprezentanci je to tako, da se ne pripravljaš sam, ampak imamo skupne analize, skupne treninge, ki jih žal ni veliko. Vemo, da je reprezentanca skupaj zelo malo časa. Zato moraš iz teh treningov potegniti maksimum. Potrebno pa je seveda tudi zaupati trenerjem, soigralkam in pa na koncu koncev tudi sebi. Mi vsako tekmo gremo na zmago in zakaj slednje ne bi proti Avstriji tudi dosegli?
Avstrija velja za izjemno močno reprezentanco. Kakšne so po tvoje prednosti Slovenije, ki jih boste morale izkoristiti za pozitiven rezultat?
Res je, da je avstrijska reprezentanca zelo močna reprezentanca. Vse igralke igrajo, če ne v Nemčiji, pa v ostalih najmočnejših ligah v svetovnem merilu. Lahko rečem, da imajo zelo izkušeno reprezentanco. Bi pa seveda rada poudarila, da tudi mi igramo skupaj že nekaj let. Sicer veljamo za mlado reprezentanco, ampak smo vse punce v reprezentanci že praktično od 17. ali 18. leta.
To bo v zadnjih letih verjetno ena najpomembnejših tekem za slovensko žensko reprezentanco. Kako ti gledaš na to tekmo?
Zame bo to ena najpomembnejših tekem v moji karieri. Tekme se že zelo veselim in mislim, da lahko vsi skupaj verjamemo v to neko pravljico, ki jo pišemo sedaj že dobro leto. Lahko se samo vprašamo, zakaj pa tudi proti avstrijski reprezentanci ne bi bile uspešne.
Slovenska ženska reprezentanca je v zadnjih letih v neverjetnem vzponu. Ker si v reprezentanci že med izkušenejšimi, nas zanima, kje ti vidiš največji napredek pri ekipi?
Že od nekdaj smo, recimo temu, dobra ”klapa”. Največji napredek mislim, da je to, da vsaka punca verjame v svoje mesto v reprezentanci. To mesto je danes zelo težko prigarano in ni več tako kot v preteklosti, ko je lahko skoraj vsaka, ki je igrala nogomet, prišla v reprezentanco. Danes je to seveda malo težje. Vse punce, ki smo v reprezentanci, se zavedamo svoje kvalitete, hkrati pa verjamemo v svoje mesto in svoje naloge v reprezentanci. Da nas to gradi, pa seveda ogromno poudarja tudi selektor.
Kako se igranje za reprezentanco razlikuje od tistega igranja za klub? Kakšen je občutek zastopati svojo državo na tako pomembnih tekmah?
Igranje za reprezentanco je srce. To mislim, da je največ, kar lahko vsak igralec v svoji karieri doseže. Ko pred tekmo stojiš pri himni in položiš roko na srce, enostavno veš, da je to to. Sama sem zelo emocionalna, ko igram za svojo državo in mislim, da to doda še tisto dodatno energijo, tisti odstotek, ki nato pretehta. Občutek imam, da trenutno vsa dekleta v reprezentanci čutimo tako, seveda pa potem ne izostanejo niti rezultati. Že kar nekaj časa smo v nizu tekem, ko res dobro igramo in dosegamo dobre rezultate. Vemo pa, da smo zmožne še marsičesa več.
Za konec pa se dotakniva še navijačev. Moška reprezentanca uživa bučno podporo, tekmo Eura 2024 v Münchnu si je ogledalo kar neverjetnih 20 tisoč navijačev. Zdi se, da vas Združeni navijači Slovenije nekako še niso ”začutili”? Jim želiš morda kaj sporočiti? Koliko bi vam v teh pomembnih tekmah njihova podpora pomenila?
Na žalost je nogomet v Sloveniji še zmeraj bolj moška stvar. Ženski nogomet je zelo zatiran, zaradi tega tudi širša javnost ne dovoljuje, da bi se jim približale. Jaz srčno upam, da se bo to z leti oziroma našimi uspehi izboljšalo. Bi pa seveda rada povabila vse, ki so pripravljeni dati priložnost ženskemu nogometu, da nas podprejo. Na koncu vsi delamo enako, vsi igramo za isto državo. Tudi v ženski reprezentanci vlagamo ogromno in upamo, da bo tudi kmalu javnost zaznala in dojela, da nogomet vendarle ni samo moški šport. Seveda je težko nekoga v kaj prisiliti, ampak dokler bodo javnost in nenazadnje tudi mediji zatirali ženski nogomet, bo to v Sloveniji težko. Je pa res, da se trudimo igrati za državo, ki jo imamo radi. Upam, da z nekim dobrim rezultatom približamo to še ostalim. Če pa rečem, da bi nam podpora organiziranih navijačev pomenila ogromno, pa mislim, da govorim v imenu vseh igralk. Dvanajsti igralec lahko res pri veliko stvareh pripomore. To smo lahko videli pri moški reprezentanci, pa niti ne samo v reprezentanci, ampak tudi v klubskem nogometu. Zmeraj je lepo igrati, ko imaš navijače na svoji strani in ti dajo še tisto dodatno motivacijo.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
