Julija Poplašen iz ZDA v intervjuju za Planet nogomet: “Lahko potrdim, da se moja zgodba pri Primorju še ni zaključila”
Vir fotografije: ŽNK Primorje Ajdovščina
V zadnjem obdobju se vse več mladih Slovenk odloča za študij v ZDA, kjer lahko uspešno kombinirajo igranje nogometa s šolskimi izzivi. Ena izmed njih pa je tudi Julija Poplašen, ki je v lanski sezoni vlekla napadalni voz Primorja. Napadalka, ki praktično že svojo celotno kariero zastopa vrste Primorja, se je v ZDA podala letos poleti, v ekipi Blue Hose pa je ena izmed petih novink v letošnji sezoni. Ekipa Blue Hose je del univerze Presbyterian College, ki se nahaja v Clintonu v Južni Karolini. Z napadalko, ki je v lanski sezoni dres Primorja oblekla na 19 tekmah in v statistiko vpisala kar 18 zadetkov, se je pogovarjal Matjaž Škrjanec.
Poleg študija v ZDA tam igraš tudi nogomet pri ekipi Blue Hose. Kako uskladiš svoje šolske obveznosti s študijem?
Urnik imamo prilagojen, zato mi ni težko usklajevati šolskih obveznosti in nogometa. Najdem dovolj časa za učenje, hkrati pa tudi za druge obveznosti. Ko sem odsotna od predavanj zaradi športnih obveznosti, pa so mi predavatelji pripravljeni pomagati.
Kako je prišlo do odločitve, da greš študirat v ZDA?
To seveda ne bi bilo mogoče brez podpore mojih staršev in nasploh celotne družine. Tukaj v ZDA je lažje usklajevati nogomet in šolo, dodatek k temu pa je tudi neprecenljiva življenjska izkušnja. Življenje tukaj je precej drugačno kot življenje v Sloveniji.
Kakšna je razlika med igranjem nogometa v Sloveniji in ZDA? Kako se razlikuje nasploh pristop do nogometa?
Ekipa in pa sama konkurenca je tukaj precej večja. Ekip je več, tekme imamo dvakrat na teden. Sam pristop je precej bolj profesionalen, več časa se vlaga v nogomet. Pozornost pa se ne posveča samo treningom, ampak tudi regeneraciji in individualnemu dodatnemu delu vsake igralke.
Ženski nogomet je v ZDA precej bolj priljubljen kot pri nas. Kako bi opisala podporo ženskemu nogometu v tej državi? Se ti zdi, da je ženski nogomet dejansko cenjen enako kot moški?
Zdi se mi, da je tukaj res vse bolj enakovredno. To opažam tudi glede vse opreme, ki jo imamo na voljo, in pa celotnega osebja v klubu. Tukaj se na tekmi zbere precej več navijačev, kot recimo v Sloveniji, ko po večini pridejo samo starši. Sama menim, da je ženski nogomet tukaj cenjen enako kot moški, če pa kje ni, pa je kljub temu zelo blizu.
Kakšni so odnosi med vami, igralkami? Se ti zdi, da so te soigralke, glede na to, da prihajaš iz Evrope, dobro sprejele?
Že na splošno se mi zdijo Američani bolj odprti in družabni ljudje. Dokaj hitro sem se vključila v ekipo in se tudi počutila dobrodošlo. Ne glede na to, da prihajam iz Evrope, name ne gledajo nič drugače.
Ima univerza dober program, prilagojen za nogometašice? Kako so organizirani treningi in kako poteka tekmovanje?
Tekme imamo, kot že omenjeno, dvakrat na teden. Treningi so nekako osnovani glede na same tekme, torej pred tekmo in po tekmi. Poleg tega se ogromno dela na moči, zato so prisotni tudi treningi moči. Vse to pa je usklajeno tudi z univerzo, tako da se ne prekriva s predavanji.
V lanski sezoni si bila najboljša strelka Primorja. Se po končanem študiju vidiš v dresu Primorja, ali bi se želela preizkusiti v kakšnem klubu v tujini?
Definitivno lahko potrdim, da se moja zgodba pri Primorju še ni zaključila. Si pa seveda, tako kot mislim da vsaka nogometašica, puščam odprte možnosti za prihodnost. Mislim, da bi prav vsaka rada enkrat zaigrala tudi v kakšnem klubu na tujem.
Ti čas dovoljuje, da pospremiš kakšno tekmo nekdanjih soigralk ali je časovna razlika prevelika in ti ne dopušča spremljati tekem na zelenicah širom Slovenije?
Ekipo in svoje nekdanje soigralke seveda še vedno spremljam. Najbolj na socialnih omrežjih. Prenosov žal ni toliko, ampak ko so, si tekme seveda z veseljem ogledam. Čas mi dopušča gledanje tekem, ampak kot sem že omenila, so tekme redko v neposrednem prenosu. V tem primeru se moram pač zadovoljiti samo z rezultati, ki jih najdem na spletu.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet