18-letni Timotej Brkić je svetla prihodnost Mure: “Ko sem odhajal iz Maribora, mi je večina govorila, da sem se odločil napačno”
Foto: Blaž Weindorfer / Sportida
Čeprav je v Sloveniji še vedno ogromno tistih, ki znajo biti sila pikri tako do našega domačega prvenstva kot tudi do nogometašev, ki jih proizvajajo slovenski klubi, dejstva govorijo drugačno zgodbo. Če se malce pošalimo, lahko dejansko celo rečemo: slovenska Prva liga Telemach je boljša od lige MLS! Pa čeprav v slednji igra Lionel Messi… Selekcija slovenske lige je nedolgo tega premagala selekcijo lige MLS in dobili smo nov dokaz, da naše prvenstvo le ni tako slabo, kot ga želijo nekateri predstaviti. Prav tako drži kot pribito, da se v slovenski ligi iz sezone v sezono dokazuje več nadarjenih, obetavnih mladeničev; klubi počasi dojemajo, da jim velja zaupati. Eden tistih, ki so svetla prihodnost slovenskega nogometa, je tudi Timotej Brkić.
Šele 18-letni nogometaš sredine igrišča je jeseni doživel dokončno uveljavitev na prvoligaškem odru, spomladi pa bo kakopak poskušal narediti še korak naprej v svoji obetavni karieri. Timotej Brkić si je čas za bralce spletne strani Planet nogomet vzel med pripravami v Turčiji, kamor je Mura odpotovala z željo, da bi drugi del sezone pričakala kar najbolje pripravljena.
S soigralci se pospešeno pripravljate na drugi del sezone, trenutno se mudite v Turčiji. Kako ste zadovoljni s pogoji dela in predvsem kako ste zadovoljni z napredkom? Lahko pričakujemo, da bo Mura spomladi boljša, kot je bila jeseni?
Ne dvomim, da bomo spomladi definitivno boljši! V Turčiji imamo odlične pogoje za delo, napredujemo iz dneva v dan. Vsi skupaj verjamemo, da bo drugi del sezone za nas boljši, kot je bil prvi.
Veljaš za pozitivno odkritje jesenskega dela sezone. Res je, da si v 1. SNL debitiral že v sezoni pred tem, ampak jeseni si dejansko doživel recimo temu dokončno uveljavitev na članskem odru. Si zadovoljen s tem, kako ti je šlo? Si bil mogoče presenečen, ker si dobil toliko priložnosti?
Glede na to, da je preskok iz mladinskega v članski nogomet najtežji, sem vsekakor zadovoljen s svojimi predstavami v uvodnem delu sezone. Veseli me, da sem s svojimi dobrimi igrami dobil zaupanje trenerja in res bi lahko rekel, da sem se končno uveljavil na članskem odru. Torej; sem zadovoljen, hkrati pa vem, da sem zmožen pokazati še veliko več. Ne dvomim, da bom v drugem delu sezone to dokazal tudi na zelenici. Če sem presenečen, da sem dobil toliko priložnosti? Lagal bi, če bi rekel, da nisem. Zato bi se tudi rad zahvalil in klubu in trenerju. Vsi so verjeli vame in mi dali priložnost, da se dokažem.
Zate so se stvari na bolje začele obračati po prihodu Vladimirja Vermezovića, ki dokazuje, da zaupa mladim fantom. Je tudi sicer čutiti njegovo zaupanje in podporo? Vemo, da gre za izkušenega strokovnjaka, ki prihaja iz okolja, v katerem mladim hitro ponudijo priložnost med najboljšimi. Imaš občutek, da pod njegovim vodstvom še toliko bolj napreduješ, kot si pred tem?
Po spremembi na trenerski klopi je hitro postalo jasno, da je ekipo prevzel strokovnjak, ki zaupa mladim nogometašem in v njih vidi potencial. Tudi jaz sem čakal na svojo priložnost. Na začetku sem dobil le po nekaj minut, toda vsakič, ko sem prišel v igro, sem dal svoj maksimum. S tem sem očitno pridobil trenerjevo zaupanje. Sicer pa gre za zares kvalitetnega trenerja, s pomočjo katerega mladi napredujemo iz treninga v trening. Je trener, ki rad pomaga, toda le tedaj, ko pokažeš pripravljenost, ko si ga pripravljen poslušati in upoštevati. Lahko rečem, da sem se po njegovem prihodu z njegovo pomočjo naučil kar nekaj novih stvari. In to kar na hitro.
Koliko ti, če ti, pomaga dejstvo, da v Muri deluje tudi Robert Koren, novi športni direktor, za katerega vsi vemo, kako bogata kariera je za njim. Ti morda kdaj da kakšen predlog, kako napredovati in postati še boljši?
Vsi vemo, za kako veliko nogometno ime gre… Toda z novim športnim direktorjem Robertom Korenom sem dejansko sodeloval že, ko sem igral za mladince Mure. Lahko razkrijem, da mi je pravzaprav na vsakem treningu dajal napotke, kako naj igram, kaj naj popravim, kako naj delam. Usmerjal me je in povsem jasno je, da ko ti svetuje nekdo s tako bogato nogometno zgodovino, ga z veseljem in zadovoljstvom poslušaš. Prav tako je vedno odprt za kakršnakoli vprašanja, tudi zdaj pa še vedno pride do mene in mi predstavi svoje mnenje. Dejansko je bilo vloženo veliko truda z njegove strani in za to sem mu izjemno hvaležen.
Star si komaj 18 let, dejansko si še mladinec. Kako si se spopadel z izzivi članskega nogometa in s čem si imel največ težav?
Čeprav sem v teoriji res še mladinec, pa je hkrati res, da imam dejansko že nekaj izkušenj s članskim nogometom. S izzivi slednjega sem se moral prvič spopasti že pri šestnajstih, ko sem igral še za Brežice. Dejansko sem pri šestnajstih zbral še 11 nastopov v drugi slovenski ligi… Tovrstne izkušnje mi zdaj pridejo še kako prav. Ob tem bi se rad javno zahvalil nogometnemu klubu Brežice za priložnost, ki so mi jo dali. In ker so mi zaupali.
Pred letom dni si presenetil marsikoga, ko si zapustil Maribor in podpisal za Muro. Danes verjetno ne obžaluješ poteze?
Moram priznati, da mi je, ko sem odhajal iz Ljudskega vrta, večina govorila, da sem se odločil napačno. Toda skupaj z družino in agentom smo bili prepričani, da je to zame najboljša odločitev. In dejansko sem takoj po selitvi v Mursko Soboto začel zimske priprave s člansko ekipo. Takrat so se stvari zame začele spreminjati iz dneva v dan. Nikakor ne obžalujem poteze in zdaj se vidi, da sem se odločil pravilno. Že tedaj pa sem tako ali tako vedel, da Mura zelo dobro dela z mladimi in da jim daje tudi veliko priložnosti.
Po odlični jeseni si postal tarča nekaterih tujih klubov, omenjala se je možnost odhoda drugam. Kako gledaš na to, je to zate breme, ali dodatna potrditev? Bržčas bi se prej ali slej rad preizkusil tudi na tujem, kajne?
Lahko priznam, da je bilo kar nekaj zanimanja drugih klubov. To je zame vsekakor potrditev dobrega dela in – jasno – tudi potrditev, da klub dobro dela z mladimi. Zanimanje od drugod je zame še dodatna motivacija za naprej. Zaradi tega se ne bom uspaval, marveč bom še bolj garal. Seveda bi rad v prihodnosti naredil korak naprej in se preizkusil na tujem, a sem še mlad in se mi nikamor ne mudi.
Kakšni so tvoji cilji in ambicije? Kaj želiš doseči v karieri in kje se vidiš čez nekaj let?
Preden odidem na tuje, bi rad z Muro osvojil kakšno lovoriko in zaigral tudi v Evropi. Seveda pa je tujina eden glavnih ciljev. Rad bi se preizkusil v drugih evropskih ligah. Moje sanje so podobne sanje ostalim nogometašem: čez nekaj let bi rad igral v eni od petih najmočnejših lig v Evropi.
Nam poveš še nekaj več o sebi: si eden redkih nogometašev iz Jesenic na Dolenjskem… Kako to, da si se odločil za nogomet, kjer si začel s treningi in kdaj si dobil občutek, da je to zares to, kar te veseli in da gre za šport, v katerem želiš uspeti?
Prihajam iz male vasi, iz katere pa, verjeli ali ne, prihaja kar nekaj zelo uspešnih nogometašev. Tako poklicnih kot tudi rekreativnih. Za nogomet me je sicer navdušil moj oče, ki ga je tudi sam igral. Z žogo sem se prvič ‘spoznal’ pravzaprav takoj, ko sem shodil. In vedno je bila moja največja želja, da bi lahko treniral nogomet. Starši so me pri šestih vpisali v NK Brežice in prav spomnim se, kako sem komaj čakal, kdaj mi bo noga zrasla do velikosti 26, da bom lahko obul svoje prve kopačke. V Brežicah sem nato ostal do svojega šestnajstega leta, ko sem, kot rečeno, že igral v 2. SNL. Da je nogomet tista stvar, kateri se želim zapisati, sem dejansko začutil takoj, ko sem dobil žogo v svoje noge. To je moj svet, moje poslanstvo, v tem želim biti uspešen. Vendar mi ne bi uspelo priti do točke, na kateri sem trenutno, če ne bi imel podpore družine. Vedno mi je stala ob strani. Sestra, mama in predvsem oče, ki je moj največji vzornik.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
