Koper dobil uverturo v finale pokala, pred tekmo v Stožicah Planet nogomet obiskal Metod Jurhar: “Če obžalujem? Niti najmanj!”

Objavjeno 11. maja 2025 10. maja 2025

Tekst: David Klemenc. Foto: Urban Lesjak

Največji stadion v državi bo v sredo gostila 34. finale slovenskega nogometnega pokala, v katerem se bodo tretjič v svoji zgodovini srečali stari znanci Celjani, ki v svojem enajstem poskusu lovijo komaj drugo zmago, in Koprčani, za katere bo to šesti finale in možnost za peto lovoriko.

Primorci so izgubili le leta 2009 v Ljudskem vrtu, ko je na kontroverznem srečanju slavil ljubljanski Interblock. Slednji je tedaj ob zmagi z 2:1 drugi gol, pod katerega se je podpisal Ermin Raković, dosegel iz več kot očitnega prepovedanega položaja, ki so ga sodniki na začudenje vseh spregledali.

Koper in Celje sta se v finalu prvič pomerila leta 2006, in sicer na celjskem stadionu, kjer so po enajstmetrovkah s 5:3 slavili kanarčki, potem ko se je redni del po golih Mladena Rudonje in Dejana Rusića končal neodločeno z 1:1.

Drugi koprsko-celjski finale je sledil leta 2015, ko so na Bonifiki pod vodstvom Rodolfa Vanolija slavili domačini (2:0) z goloma današnjega stratega koprskih mladincev Denisa Halilovića in Jake Štromajerja.

Zdaj nas znova čaka rumeno-modri finale, pri čemer pa ima tokratna tekma v Ljubljani – zanimivo – dva skupna imenovalca z obračunom izpred 10 let. Poleg istih nasprotnikov sta to še Slavko Vinčić, ki bo tudi tokrat glavni mož v črnem, ter nekdanji celjski vratarski up in danes koprska hobotnica Metod Jurhar. Slednji se je lani poleti po dveh desetletjih poslovil od Celja in se preselil v največje obalno mesto, pred vnovičnim snidenjem s svojim nekdanjim klubom pa obiskal tudi Planet nogomet.

Metod Jurhar: “Takoj vedel, da je to prava odločitev”

“Po eni strani moram na to tekmo gledati kot na vse ostale, ne glede na njeno pomembnost. Po drugi strani pa igram nekako proti svojim. A ta zgodba je za mano, seveda pa prijateljski odnosi z vsemi tam ostajajo,” je Metod Jurhar uvodoma pojasnil, ali je pritisk tekme zaradi tega, ker igra proti svojemu nekdanjemu klubu, kaj večji. No, kaj ga čaka, je Metod Jurhar izkusil že v soboto, ko je Celje na ligaški tekmi vodilo že z 2:0, toda nato so se Koprčani razigrali, zabili kar tri gole in v knežjem mestu slavili s 3:2.

Ne glede na vse bi bilo dvigniti pokal proti ekipi, ki se mu je, glede na to, kar je pokazala v tekoči sezoni, nekoliko prelahko odrekla, zagotovo nekaj posebnega. “Kot sem že rekel, še vedno sem z vsemi tam ostal v dobrih odnosih, tako da mi bo to finale prej služilo kot neko dokazovanje, ne pa kot maščevanje,” je odločno poudaril 27-letni Metod Jurhar.

Po vseh težavah na poziciji številka ena, s katerimi se je Španec na klopi Celja spopadal v aktualni sezoni, so mnogi mnenja, da bi Celjani bili precej višje na lestvici, morda celo igrali ligo Europa, če se ne bi odrekli otroku celjskega kluba. Njegove koprske predstave so namreč na najvišjem nivoju, dokazal se je kot eden najboljših vratarjev v domači ligi. Po drugi strani je Celje zapustil pred zgodovinsko sezono, v kateri so Štajerci prišli vse do četrtfinala konferenčne lige! Ali zaradi tega čuti kaj obžalovanja, ker ni vztrajal v Celju še to sezono?

“Če obžalujem? Niti najmanj. Od prvega dne, ko sem stopil na Bonifiko, sem vedel, da je bila odločitev prava. V celjski klub sem prišel v selekcijo U6 in tam ostal celih 20 let. Osvojil sem tudi dva naslova, a sem bil zadnjih pet let na stranskem tiru, zato je bil čas za spremembe,” je pojasnil čuvaj mreže iz Medloga, vasice na obrobju knežjega mesta, ki je med letoma 2017 in 2019 odigral 58 prvoligaških tekem, nato pa padel v pozabo in v zadnjih petih sezonah zbral le skromnih 13 nastopov.

“Dobil tisto, kar sem v Celju najbolj pogrešal”

“Sezono bi začel kot četrti vratar, kar me ni mikalo. Imel sem še eno leto pogodbe, a smo jo sporazumno prekinili. Bil je to moj interes, saj sem želel igrati. Bil je to tudi interes Celja, saj jim kot četrti vratar ne bi bil v veliko pomoč, in bil je tudi interes Kopra, ki me je dejansko želel v svojih vrstah. Že po prvem pogovoru s športnim direktorjem Ivico Gubercem sem vedel, da je to to, kar potrebujem. Niti minute nisem okleval in takoj sprejel vabilo z Bonifike,” je začetke svoje obalne zgodbe opisal bivši mladi reprezentant Slovenije.

“Na Obalo sem prišel 20. junija lani, torej ravno na začetek turistične sezone. Mesto je prelepo, ni bilo težko se privaditi. Ko se zvečer sprehajaš ali sediš v kakšnem lokalu na koprski promenadi, se prav čuti tisti poseben vonj morja. Tukaj živim z zaročenko, tudi ona je navdušena nad selitvijo,” je Metod Jurhar pohvalil življenje v edinem slovenskem pristaniškem mestu. Morda pa je prav ta morski zrak krivec za vratarjevo renesanso?

“Zagotovo kvaliteta življenja pripomore k temu, da se počutim dobro, a mislim, da je glavni ‘krivec’ za uspešnost nekaj drugega – tisto, kar sem v Celju najbolj pogrešal, in to sta zaupanje ter podpora kluba. Od prvega dne vem, da računajo name. Imamo mladega, a odličnega trenerja vratarjev (Benjamin Levak, op. a.), s pomočjo katerega vratarji iz dneva v dan napredujemo. Na splošno tvorimo vrhunski golmanski kolektiv skupaj še z Luko Bašem, ki se je letos prav tako izkazal. Veseli me, da se dobro delo na treningih kaže tudi na terenu,” je pojasnil leta 1997 rojeni vratar.

Po odličnem začetku sezone pod vodstvom Oliverja Bogatinova je klub na začetku spomladanskega dela zapadel v manjšo krizo, kar je privedlo do menjave na trenerskem stolčku. Po začasnem vodenju ekipe s strani dvojca Ivica Guberac–Igor Benedejčič je vajeti prevzel stari trenerski maček Slaviša Stojanović, ki je po 11 tekmah še neporažen! “Prihod novega trenerja je pozitivno prevetril stanje v garderobi. Prinesel je nekaj novih, drugačnih metod dela, kar nam glede na rezultate v zadnjem času očitno zelo ustreza,” je priznal Metod Jurhar.

Za novinca v koprskih vrstah je ta sezona brez dvoma tista, ki ga je izstrelila med najboljše slovenske čuvaje mreže. V vseh tekmovanjih je do zdaj zbral 29 nastopov, na katerih je kar 13-krat ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. “Tako z vidika osebnega razvoja kot z vidika ekipnega uspeha sem izredno zadovoljen. Sam dobivam potrebno minutažo, kot ekipa pa smo dosegli osnovni cilj – uvrstitev v Evropo. Je pa res, da bi bila zmaga v pokalu tista prava češnjica na torti,” je priznal bradati nogometaš.

Preberi več

Sreda bo dala odgovor, ki ga vsi nestrpno čakajo – kdo bo nasledil Rogaško in postal pokalni prvak. Bodo to “koprski Celjani” Metod Jurhar, Denis Popović in kondicijski trener Matic Tepeš, ali pa bo Albert Riera v življenjepis vpisal tretjo slovensko lovoriko? “Obe ekipi, tako mi kot oni, smo v odlični formi. Oboji zadnje čase kažemo všečne predstave. Vemo, da je finale vedno le ena tekma, ki je specifična in nepredvidljiva. Zgodi se lahko karkoli – odvisno od vremena, dnevne forme, morda celo od kančka sreče. Na takšnem srečanju favorita preprosto ni,” je previdno ocenil Metod Jurhar.

Bo pa v primeru zmage Kopra tekma imela še tretji polčas, saj so nekateri igralci primorskega prvoligaša v garderobi že napovedali posebne stave, kot je razkril Metod Jurhar. “Nik Omladič je v primeru naše zmage zagrozil, da bo meni in Dominiku Ivkiću pobril brado sredi igrišča. Sicer imam svojo brado zelo rad, a v takem primeru jo z veseljem izgubim,” je v smehu zaključil Metod Jurhar.