Marinko Galić obiskal Planet nogomet in se dotaknil pereče teme: “Problem VAR-a je, da so v tej sobi nekompetentni ljudje!”
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: Facebook
Le kdo bi bil primernejši sogovornik, ko tema nanese na aktualne probleme nogometa – tiste, ki v zadnjem času polnijo tako naše kot tuje medije – kot naš današnji gost? Nekdo, ki je iz prve roke doživel, kaj pomeni biti majhen, kaj pomeni biti avtsajder in, po drugi strani, kaj pomeni favoriziranje velikih ekip. Naš današnji gost je legendarni libero, nezamenljiv člen zlate generacije in šampionskega Maribora ob premierni uvrstitvi v ligo prvakov, eden najboljših branilcev, kar jih je imela slovenska reprezentanca. Danes je trener mladih in predvsem večni borec za pravico. Planet nogomet je tokrat obiskal 54-letni Mariborčan s primorskimi koreninami – Marinko Galić.
Ujeli smo ga v Športnem centru Galić, kjer že vrsto let vodi nogometno šolo za mlajše med 4. in 10. letom starosti – nekaj, kar ne dojema kot službo ali breme, temveč kot čisti užitek, saj lahko svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše generacije.
Da ni edini nogometaš v družini, zdaj skrbi srednji sin, ki stopa po očetovih stopinjah – no, ne ravno, saj je bil Marinko brezkompromisni branilec, medtem ko je Marin ofenzivno usmerjen in trenutno nastopa za velenjski Rudar. Ko beseda nanese na hčerko, se Marinko Galić v šaljivem tonu nasmeji: “Hotela se je vpisati v nogomet, pa sem rekel odločno ne! Jaz sem celo življenje nogometaš, starejši sin je treniral, mlajši sin zdaj igra… Pa da moram še svojo punčko gledati, kako brca? E, to pa ne bo šlo! Dovolj imam tega nogometa. Hvala bogu, da je našla nov šport – in je zdaj uspešna košarkarica pri ŽKK Maribor,” nam s ponosom razlaga priljubljeni Gala.
Marinko Galić: “VAR bi morali upravljati bivši igralci, ne le sodniki”
Hitro je debata nanesla na aktualne pereče sodniške teme, sogovornik pa je znan po tem, da ne ovinkari pri odgovorih. Še enkrat več je dokazal, da to drži. “Problem VAR-a je, da so v tej sobi nekompetentni ljudje. Ali so v VAR-kombiju ali pa doma pred računalnikom – razlike ni. Imamo vso možno tehnologijo, a bi tam morali sedeti en sodnik in trije bivši profesionalni nogometaši – vratar, branilec in napadalec. Oni imajo izkušnje, da ocenijo, kdaj nekdo simulira, kdaj je nekaj namerno in kdaj ne. En sodnik, ki nikoli ni igral pravega nogometa, tega občutka enostavno nima,” je kar vrelo iz nekoč vrhunskega nogometaša, ki je izkušnje med drugim nabiral celo na Kitajskem.
Pogovor smo nadaljevali v enakem tempu – brez dlake na jeziku. “Sojenje pri nas – pa tudi recimo v Španiji, če omenim nesmiselno izključitev Fermina Lopeza – je slabo. Ali je to posledica pomanjkanja sodniške kakovosti ali namernega dejanja, raje ne bom trdil, ker nimam trdnih dokazov. Takšne izjave te pri nas hitro pripeljejo na sodišče in do odškodninskih tožb zaradi klevetanja. Po drugi strani pa trditi, da sodniki pomagajo Olimpiji, zna biti nesmiselno. Imajo vrhunskega trenerja, širok in kakovosten kader, odličnega športnega direktorja ter najboljšo igro. Ne pa najlepšo – ta je še vedno v lasti Rierinega Celja,” je razpredal nekdanji reprezentant, ki je nastopil tako na Euru 2000 kot tudi na SP 2002.
“Velike ekipe so vedno favorizirane – VAR tega ni spremenil”
Da se ekipe v nogometu še vedno delijo na velike in majhne, favorizirane in zapostavljene, ni nobena novost. Velikani so zaščiteni, majhne ekipe pa upajo, da se bo kaj spremenilo – a kot kaže, niti z VAR-posnetki temu ni tako. “Vedno je bilo in vedno bo tako, pa lahko imamo pet VAR-kombijev. Nikjer ne piše, da sodniki tam notri niso nekako povezani v nečednosti. Ko si majhen, si nezanimiv in nepomemben. Glejte nas – ko smo bili neki ‘malčki’ in smo se kar od nikoder pojavili, tri četrt ljudi takrat ni niti znalo izgovoriti imena Slovenija. Isto velja za Maribor v ligi prvakov. In zdaj – z vso možno VAR tehnologijo – se to še vedno dogaja. Kaj šele takrat, ko tega ni bilo!”
Leta 1970 rojeni Galić je nadaljeval s skoraj nostalgičnim glasom in povedal tisto, kar si mnogi mislijo, a redki izrečejo. “Nogomet že dolgo ni več čisti šport. Upanja, da se bo kaj spremenilo, vsaj pri meni ni. Odkar imamo stavnice, ki lahko manipulirajo po mili volji, gre vse samo navzdol. Rešitev? Seveda obstaja – da se prepovejo vse stavnice. Ampak vsi vemo, da se to ne bo nikoli zgodilo,” je z grenkobo zaključil misel.
“Sodniki so včasih dobivali televizorje, hladilnike in kuverte!”
A sodniške napaka in “napaka” niso nič novega v svetu nogometa. Če kdo to dobro ve, je to zagotovo Marinko Galić, s katerim smo skočili kakih trideset let nazaj, v čase skupne države. Danes trenerji in navijači polemizirajo o sodniških odločitvah, v tistih časih pa bi bile take pritožbe – mala malica.
“Oh, tisto so bili časi! Sodniki so prišli dan pred tekmo z avtom, lepo so jim napolnili prtljažnik s kakšno novo televizijo Gorenje ali dvema. Nekateri so dobivali celo nove hladilnike, da o kuvertah sploh ne govorim. To ni bilo nič nenavadnega. Ko smo šli na gostovanje v Bosno ali Srbijo, smo že vnaprej vedeli, da so bile naše možnosti manj kot minimalne – pa če smo bili še tako boljši. Gostovanja smo jemali kot izlete,” se nasmehne nekoč neizprosni branilec.
Norih anekdot iz tistega časa seveda ne manjka. Marinko Galić se je spomnil ene najbolj zanimivih. “Okoli leta 1990 smo igrali proti Jedinstvu Bihać. Malo pred koncem smo izgubljali 5:0, sodnik pa nam dosodi enajstmetrovko. Kapetan Zulo (Samir Zulić, op. a.) vzame žogo, potem pa se nanj vsujejo grožnje z vseh strani. Samo se je obrnil in rekel: ‘Ne bom jaz pri 5:0 riskiral glave!’ Pristopi Pevnik in reče po štajersko: ‘Čuj, pa jaz bom, daj meni žogo!’ Ko se odpravi proti enajstmetrovki, mu domači kapetan začne: ‘Samo probaj, samo takni žogo! Glavo ti odtrgam, noge ti polomim, ajde probaj!’ In še on se obrne. Po desetih minutah, ko ni bilo junaka, da bi streljal, sem vzel žogo, stopil k piki in – zadel. Po tekmi me domači kapetan pokliče k sebi. Pokril sem si glavo, ker sem pričakoval, da bo začelo ‘padati’ po meni, a mi je dal roko in rekel: ‘Svaka ti čast, mali, ti imaš muda!’”
Ko je bilo tako pri 5:0, si lahko samo predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi dejansko zmagali. “Nič. Ker tega ne bi doživeli! To bi mejilo na znanstveno fantastiko. Real Madrid takrat ne bi šel gladko skozi, kaj šele mi Slovenci,” se je Marinko Galić poslovil v smehu.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
