1. SNL Koper

Planet nogomet obiskal Toni Domgjoni: Od Švice do Kosova, vmes tudi Nizozemska in Euro U21, zdaj pa raje Koper kot Mura

Objavjeno 20. januarja 2025 19. januarja 2025

Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: FC Koper

“Trdo delaj v tišini, naj uspeh poskrbi za hrup” – misel, ki jo več kot očitno v praksi še naprej uresničuje športni direktor kanarčkov Ivica Guberac. Tokrat je poskrbel za enega najbolj zanimivih prestopov v zgodovini slovenske nogometne lige, potem ko je za Koper podpisal Toni Domgjoni.

Slovenska liga je v preteklosti že gostila zveneča tuja imena svetovnega nogometa, kot so Milko Đurovski, Robert Prosinečki, Miroslav Radović in Hillal Soudani, a roko na srce, vsi so v Slovenijo prišli v poznih letih kariere – malo pred športno “upokojitvijo”. To pa ne velja za najnovejšo okrepitev Kopra, ki predstavlja izjemno vrednost za klub in morda celotno slovensko ligo.

Koper je pripeljal igralca, ki je v svoji karieri zbral približno 300 nastopov v močnih ligah, med katere švicarska in nizozemska brez dvoma sodita, ter evropskih pokalih. Nosil je dres vseh mlajših švicarskih reprezentančnih selekcij in je zdaj član ene najhitreje razvijajočih se reprezentanc v Evropi – Kosova.

Tisto, kar lahko navijače Kopra najbolj navdušuje, pa je njegova starost – pri komaj 26 letih je v najboljših letih svoje kariere. Po polletnem premoru bo slovenska liga zanj predstavljala pravo odskočno desko za vrnitev na raven, ki bi ga lahko znova pripeljala do milijonske tržne vrednosti.

Toni Domgjoni: “Kar vprašajte Blaža Kramerja!”

Do prestopa je verjetno prišlo tudi zaradi (nekoliko) neracionalnega razmišljanja ljubljanskega Brava, ki si je sam naredil medvedjo uslugo. Ni želel okrepiti tekmeca, a ga je zdaj nehote dejansko še toliko bolj. Kot smo na naši spletni strani že poročali, so bili pogovori med Koprom in Bravom glede prestopa Gašperja Trdina že v zaključni fazi, ko so vodilni možje Šiškarjev spremenili ploščo in zahtevali nerazumljive zneske za igralca, kateremu pogodba poteče čez manj kot šest mesecev. Zgodba, v kateri se najverjetneje prepozna tudi Goran Boromisa, spominja na sago o prestopu Jakoslava Stankovića v Stožice. Kakorkoli, Trdin ni prišel in (še) ne bo prišel v Koper, bo pa zato tam kariero nadaljeval Toni Domgjoni.

V hrvaški Koprivnici rojeni Švicar s kosovskim potnim listom je prve nogometne korake naredil v domačem Slavenu Belupu, nato pa se je družina preselila v Zürich. “Star sem bil okoli 10 let, vse je bilo novo zame, a adaptacija ni bila težka, saj je tam živelo precej Jugoslovanov, kar mi je olajšalo vse. Tudi v šoli sem potreboval zelo malo časa, da sem se naučil jezika, tako da lahko rečem, da sem se imel lepo,” je za Planet nogomet uvodoma povedal Toni Domgjoni.

Nogometno pot je začel v uglednem klubu FC Zürich, kjer je prešel skozi vse starostne selekcije. Pri 19 letih je debitiral tudi v članskem moštvu in kasneje za velikana s stadiona Letzigrund odigral 121 tekem. Med drugim je delil slačilnico s sedanjim soigralcem Denisom Popovićem in Blažem Kramerjem. “Vprašajte Blaža, kdo mu je ‘naštimal’ njegov prvi švicarski gol,” je šaljivo pripomnil Toni Domgjoni.

Po uspešnih štirih sezonah je napočil čas za selitev v tujino. Med številnimi ponudbami je izbral tisto nizozemskega Vitessea, ki ga je vodil ruski milijarder Valery Oyf. “Švicarska liga je zelo kvalitetna, a nizozemska je še za nekaj razredov višje – Ajax, PSV, Feyenoord… Mislim, da bi si zaslužila biti med najboljšimi petimi ligami v Evropi,” je prepričan naš tokratni sogovornik.

V zgodovinskem mestu Arnhem, v osrčju osrednje Nizozemske, je preživel tri sezone, ki jih opisuje z mešanimi občutki. “Začel sem odlično, igral sem, nato pa je čez noč odšel trener, Nemec, ki me je želel in pripeljal. V nekem obdobju sem bil na stranskem tiru, pri drugem trenerju pa sem ponovno igral. Glede tega imam lepe spomine. Igral sem v močni ligi, igrali smo v Evropi, klub je bil vrhunsko organiziran. Naš lastnik je bil eden najboljših prijateljev Romana Abramoviča, zato smo imeli na posoji več Chelseajevih nogometašev. Moj soigralec je bil tudi napadalec Leipziga Lois Openda,” je pojasnjeval Toni Domgjoni.

Po ruski invaziji je šlo vse po zlu

Začetek ruske invazije na Ukrajino je nato močno zaznamoval kariero novega člana obalnega prvoligaša. “Vse je bilo zares na visoki ravni. Na ravni največjih klubov. Organizacija je bila vrhunska, celo zame, ki sem vajen švicarskega perfekcionizma. Za vsak detajl je bilo poskrbljeno do potankosti, naš lastnik ni skoparil pri luksuzu. Nato pa se je začela vojna, pritiski… Zaradi vsem znanih razlogov je lastnik odšel, niti prodal ni kluba, samo odšel je. Klub tako ni imel več nobenih vezi z Rusijo. Kasneje je sledilo ogromno preiskav glede izvora denarja, financiranja kluba, utaje davkov in podobno. Zadnjo sezono so nam odvzeli 30 točk na lestvici, in izpad je bil logičen. Tisto obdobje je bilo zelo težko. Želel sem oditi, vendar so oni zahtevali nekaj milijonov odškodnine, zato se je zanimanje drugih klubov ohladilo,” je razpredal leta 1998 rojeni nogometaš sredine igrišča.

Pogodbo je oddelal do konca in klub dokončno zapustil ob koncu sezone 2023/24. “Tri leta sem preživel tam. Lahko rečem, da mi je bilo leto in pol super – igral sem, napredoval. Vendar je bilo drugo leto in pol kot tema, mučno. Res sem dobil vse izplačano, a iskreno povedano nisem bil srečen. Trpel sem,” je priznal iskreno Toni Domgjoni.

Da je bil ta sicer odlični nogometaš vezne linije pol sezone brez kluba, je predvsem posledica prevelikega razmišljanja. “Imel sem več ponudb, ko mi je potekla pogodba na Nizozemskem, točno sedem konkretnih, če se lahko pošalim, a vedno sem čakal tisto malo boljšo, tisto pravo. Vse sem jih pustil na čakanju v upanju, da bo prišlo nekaj res zanimivega, a na koncu nič. Sicer sem imel med sezono nekaj interesentov, a nisem želel iti kar nekam zgolj zato, da bi igral. Po grenkem zaključku zgodbe v Vitesseju sem potreboval nekaj, kjer bom na prvem mestu igral. Poleg tega sem gledal, kje se klub nahaja, kakšno je mesto, kakšno je življenje – to mi je zelo pomembno, bolj kot kakšne finančne zahteve. Nisem želel iti v te divje države,” je Toni Domgjoni pojasnjeval, kako je prišlo do tega, da se je na koncu odločil za Koper.

Preberi več

Koper? Videti je bilo super

V času, ko je bil brez kluba, je domačem Zürichu vsakodnevno treniral, da je ostal v dobri fizični kondiciji, ko je prišel klic, na katerega je čakal. “Po dolgem času sva se slišala z Nusretom Jasharijem, ki mi je rekel, da ima nekaj zanimivega zame, kjer se bom lahko vrnil v tekmovalni ritem. Razložil mi je tudi, da je mesto odlično za življenje. Takoj sem šel na Google preverit fotografije in ostalo, pa sem si rekel: ‘Zakaj ne?’ Videti je bilo super. Videl sem, da tu igrata Pope in Nik Omladič, ki ju že poznam. Povedala sta mi vse najlepše, tako da ni bila težka odločitev. Mesto mi je všeč, blizu sta Italija in Hrvaška, kar mi zelo ustreza. Potreboval sem nekaj takega poleg rednega igranja. Trenutno me v svojem stanovanju gosti Nik Omladič, kmalu pa se selim na svoje, in resnično komaj čakam, da Sloveniji pokažem, kaj zmorem,” je v veselem tonu poudaril štirikratni članski reprezentant Kosova, ki je pred tem kar 17-krat oblekel dres mlade švicarske reprezentance.

Toni Domgjoni je za konec razkril še zanimivost: Koper ni bil edini slovenski prvoligaš, ki je sila simpatičnega nogometaša kontaktiral z željo po sklenitvi sodelovanja. “Res je, pred časom me je klical gospod George Juncaj in me povabil v Muro, a me ponudba ni pritegnila tako kot koprska,” je zaključil Toni Domgjoni, ki bo zagotovo velika okrepitev za četo Oliverja Bogatinova, ki ji je letos vrednost krepko narasla. Kar zadeva Domgjonija, je njegova rekordna vrednost po Transfermarktu pred dvema letoma znašala vrtoglava 2 milijona evrov. Če mu kdo lahko pomaga, da se ponovno povzpne do te številke ali celo višje, je to zagotovo primorski prvoligaš. Z vsem naštetim pa se bo boj za prva mesta in pokal le še bolj zaostril…