Planet nogomet obiskal vroči Haris Kadrić: V Lendavi so mu zamerili, Primorje pa je profitiralo, ker je poskrbelo, da se počuti kot doma
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: ND Primorje Ajdovščina
Če lahko z gotovostjo za koga trdimo, da je idealna sredina za dvigovanje igralcev iz pepela kot feniks, je to ajdovsko Primorje. Že na začetku sezone se je to pokazalo pri recimo Semirju Smajlagiću ali Žanu Beširju. V spomladanskem delu pa sta to zagotovo Ishak Rafiu in naš današnji sogovornik Haris Kadrić.
25-letni ofenzivno usmerjeni Velenjčan je v Ajdovščini šele dva meseca, a je že pokazal, da je bila odločitev o selitvi v mesto burje odlična poteza za obe strani – tako zanj kot za rdeče-črne. Na samo nekaj tekmah je dosegel 4 zadetke in (pogojno rečeno) asistenco, saj je bil nad njim storjen prekršek za enajstmetrovko proti Mariboru. To je znak, da utegne biti še en v nizu odličnih poslov športnega direktorja ajdovskega kluba Boška Županovića, ki bi ga znal po zaključku sezone pospremiti v kakšno močnejšo ligo – v zameno za konkretno odškodnino.
Njegova bolj resna nogometna pot se je začela v prestolnici. “Vpisal sem se v nogometni razred na gimnaziji Šiška. Prvo leto sem še igral za Rudar, nato pa v drugem letniku, na vabilo Dejana Grabića, odšel v Bravo, ki je takrat imel res močno ekipo – Bijol, Vekić, Trontelj, Kurtović, Brekalo, Stojinović, Piskule so bili moji soigralci, trener pa Aleš Arnol. Nato sem se prebil v prvo ekipo in odigral zelo dobro drugoligaško sezono, kjer sem kot 18-letnik dosegel 11 zadetkov,” se je svojega preboja na slovenski nogometni oder za Planetnogomet.si uvodoma spomnil Haris Kadrić.
Haris Kadrić: “Olimpija? Meni je bilo v redu”
Tak talent in forma seveda nista ostala neopažena in kmalu je sledil klic iz druge strani mesta. Po “optažabarsko” je ostal zapisan v zgodovini zeleno-belega kluba, saj je postal najmlajši strelec v evropskih tekmovanjih pri 18 letih, 4 mesecih in 10 dneh. “Redno sem spremljal Olimpijo, tisto sezono so osvojili dvojno krono, zato ob njihovem klicu nisem dosti razmišljal. Meni je bilo v redu, Olimpija me je želela, Bravu je ustrezalo, tako da smo hitro prišli do dogovora,” je Haris Kadrić priznal, da je bila odločitev o selitvi v Stožice logična in enostavna.
Kot rečeno, začelo se je sanjsko. Nato pa… “En mesec po podpisu in prihodu v Stožice sem zadel proti The New Saintsom, kazalo je dobro. Ilija Stolica me je želel zraven, a kmalu je sledil izpad iz Evrope, slabi rezultati v prvenstvu in trener, ki me je pripeljal, se je moral posloviti. Od tistega trenutka je bila vsa ta Mandarićeva vizija o uveljavljanju mladih slovenskih igralcev postavljena na stranski tir. V ospredju sta bila le rezultat in reševanje sezone. Pripeljali so Zorana Barišića, ki ni imel časa ukvarjati se z mladimi, tako da me je vrnil v mladinsko ekipo. Šele ko je prišel Safet Hadžić, sem spet dobil priložnost. Zabil sem na derbiju, osvojili smo pokal,” se sladko-grenkih časov med zmaji spominja Haris Kadrić.
Po razhodu z Olimpijo je sledila uspešna epizoda pri Aluminiju, a ko so v drugi sezoni izpadli iz prvoligaškega tekmovanja, je sledil prvi odhod v tujino: “Sicer so v Kidričevem želeli, da ostanem, a si nekako nisem želel druge lige, tako da sem se odpravil v Srbijo. Ne bom rekel, da odločitev obžalujem, a sem morda šel brez veliko razmisleka. Pol sezone sem bil v Kolubari, drugo polovico v Beogradu pri Voždovcu, kjer pa je bilo res vse super in na nivoju.”
Po Srebrniču je šlo vse navzdol
Sledila je kratka epizoda na Poljskem pri drugoligašu Podbeskidzie Bielsko-Biała. “Infrastruktura je bila zagotovo na nivoju. Pet stadionov v ligi je res ogromnih. Tudi medijsko je liga zelo pokrita – za razliko od naše. A je bilo malo težje, saj bi lahko rekel, da je bila to prva prava tujina. Prej sem bil na Balkanu, jezik je bolj domač, tam pa je bilo vse novo.” V začetku lanskega leta se je vrnil domov, kjer je oblekel dres Gorice. “Vse je kazalo dobro. Uvrstili smo se v finale pokala, nato pa doma izgubili s Primorjem. Odpustili so odličnega trenerja Mirana Srebrniča, nato pa je šlo vse navzdol,” je bil med vrsticami do dogajanja v Novi Gorici kritičen Haris Kadrić.
Začetek letošnje sezone oziroma celoten jesenski del je preživel v prvi ligi pri Nafti, a se ni izšlo po željah. “Vrnil sem se v prvo ligo, želel sem si dokazovanja, a gol nikakor ni prišel. Nekako se nisem počutil najbolje, nisem se našel. Tu ne mislim nič slabega o klubu, ravno nasprotno. A prišli smo do točke, kjer jaz nisem koristil Nafti in Nafta ni koristila meni. Želel sem si oditi, rabil sem nov izziv. Že januarja sem izrazil željo in se pogovoril s trenerjem, a nekako sem iz odvečnega igralca postal del ekipe in zadel na pripravah štirikrat. Kljub temu mi ni bilo do tega, da ostanem. Pogovoril sem se s trenerjem, pa me je prosil, naj vsaj še malo počakam, dokler ne najdejo napadalca. Imel sem ponudbe iz druge lige – tudi to bi sprejel, samo da spremenim okolje. Prekinili smo pogodbo, ne da bi vedel, kam bom šel. In ko je to prišlo v medije, so se mi oglasili iz Ajdovščine. Idealen tajming. Čeprav so mi v Lendavi to zamerili, ker naj bi jih izigral – a to res ni bilo tako. Šele ko sem bil prost igralec, so se javili Ajdovci. In začutil sem, da bi to lahko bilo to,” je 25-letni Haris Kadrić v Lendavo sporočil, da razlogi za zamero preprosto niso na mestu.
Razlika je, ko nekdo resno računa nate
Kot smo na začetku zapisali – na severnem Primorskem se je zgodil preporod. Zakaj? Odgovor je kristalno jasen. “Verjamem, da sva bila tako jaz kot Rafiu pred 6 meseci ali letom dni čisto ista igralca. Razlika pa je, ko nekdo resno računa nate. Tu, v Primorju, imam spoštovanje in podporo od prvega do zadnjega v klubu – ekonom, trener, športni direktor, predsednik. In ko začutiš, da si zaželen in del kolektiva, je neprimerno lažje. Potreboval sem spremembo. Prišel sem v klub, ki mi ustreza. Igra trenerja Milana Anđelkovića mi je pisana na kožo, poleg tega pa mi mirno življenje tukaj zelo ustreza. Ko imaš kombinacijo, da si zadovoljen z vsem v in okoli kluba, je lažje igrati – in rezultat se vidi,” je prepričan Haris Kadrić.
Primorje je pred začetkom sezone in tudi še nekaj krogov kasneje veljalo za glavnega kandidata za izpad. A tisti, ki so to napovedovali, so se pošteno ušteli. Ko so se privadili višjega ranga, so postali spoštovanja vredna ekipa, ki sodi v zlato sredino lestvice. Za letos bo to verjetno tudi njihov maksimum, ali pa…
“Prehiteli smo Muro, a prvenstvo se bliža koncu, zato mislim, da je 5. mesto – za katerim zaostajamo 10 točk – nedosegljivo. Tudi 6. mesto v premierni sezoni bo smatrano kot uspeh. Verjamem, da nam bo drugo sezono lažje, ko bomo že v štartu vajeni prvoligaških zelenic. Seveda nam letos ni šlo vse gladko. Ekipa je tik pred zdajci napredovala, sestavljanje kadra je trajalo nekaj časa, zato je logično, da smo bili v krču,” je pogovor zaključil nekdanji mladi reprezentant Slovenije. Že v nedeljo ga čaka nova priložnost za nogometno simultanko – ob 15.00 bo na Bonifiki na sporedu primorski derbi med Koprom in Primorjem. Ob zadnjem obisku so Ajdovci presenetljivo slavili. Kako bo tokrat?
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
