Nino Pungaršek iz avstrijskega pokala izločil veliko Austrio in obiskal Planet nogomet: “Olimpija? Če bi se do mene obnašali korektno…”

Tekst: David Klemenc. Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Da zna biti žoga včasih res okrogla, kar v nogometnem žargonu seveda v prvi vrsti pomeni predvsem nepredvidljiva, je najbolj svež dokaz avstrijski novopečeni tretjeligaš Voitsberg, ki je v prvem krogu ÖFB–pokala izločil dunajskega velikana Austrio. Eden od tvorcev presenečenja je bil stari znanec slovenskih zelenic Nino Pungaršek. Poleg njega je vseh 90 minut med vratnicama preživel tudi vratar Tomaž Stopajnik. Prvi od obeh Slovencev pri omenjenem avstrijskem tretjeligašu je tokrat obiskal Planet nogomet.
“Ne bom skrival: zelo smo bili presenečeni nad uspehom. Vemo, kakšna je razlika med kluboma, a nam je uspelo. Nekateri bi rekli, da so nas Dunajčani podcenjevali, a tisti, ki so gledali tekmo, vedo, da ni bilo tako. Prišli so s kompletno prvo ekipo. Morda res niso bili najbolj motivirani, a to ne zmanjšuje našega uspeha. V drugem krogu nas zdaj čaka drugoligaš Admira Wacker. Tudi tja gremo po zmago oziroma novo presenečenje,” je z navdušenjem o epskem podvigu razlagal 29-letni Celjan, ki je pred leti po slovesu od Olimpije skorajda povsem izginil s slovenskih nogometnih radarjev.

To je bilo toliko bolj presenetljivo, ker je Nino Pungaršek navsezadnje star šele 29 let. Lahko bi rekli, da je čez severno mejo odšel v najboljših letih svoje kariere. No, po drugi strani je res, da je pri zmajih iz Ljubljane doživel marsikaj, kar mu je vzelo voljo do nogometa. Kar je bilo torej vsaj na začetku življenjska priložnost, se je na koncu izkazalo kot najtežjo preizkušnjo v kariero. Tako in drugače.
“Ko mi je potekla pogodba v domačem klubu, torej Celju, sem iskal primerno možnost. Imel sem konkretno ponudbo s Finske, a zaradi situacije doma – žena je bila noseča – se mi to ni zdelo najboljša odločitev. Praktično sem bil že dogovorjen z Gorico in sem bil na poti na podpis pogodbe, ko je prišel nekoliko presenetljiv klic iz Ljubljane. Nisem dolgo razmišljal. Ponudbo sem preprosto takoj sprejel,” je Nino Pungaršek opisal, kako je po slovesu od Celja sploh prišlo do prestopa k Olimpiji.
Nino Pungaršek: “Tega ne obžalujem”
A po začetni evforiji so prišli temnejši časi in zgodba v slovenski prestolnici se, kot rečeno, za borbenega nogometaša sredine igrišča ni iztekla po načrtih.
“V bistvu odhoda v Ljubljano niti ne obžalujem,” je odločno poudaril leta 1995 rojeni Nino Pungaršek in nadaljeval: “Izpadlo je sicer kot slaba izkušnja, a v resnici ni bila. Na začetku sem igral vse tekme, dokler ni prišla huda poškodba križnih vezi, ki me je za celo leto oddaljila z igrišč. Ko sem počasi začel trenirati, sta v Ljubljano prišla brata Skender. Takrat se je začel moj konec. Najprej so me ljudje iz kluba spraševali, kako sem, govorili so, da se trener veseli mojega povratka. Potem pa popolna sprememba. Odstranili so me iz ekipe. Ker sem imel le še pol leta pogodbe, je padla odločitev, da se z mano ne splača več truditi. Trenirati sem moral posebej, niso me več plačevali. Skratka, neka oblika mobinga. Prišlo je tako daleč, da sem se odločil za tožbo zaradi zaostalih obveznosti.”

Nino Pungaršek je zmaje zapustil po koncu sezone 2021/22, toda zgodbe s tem ni bilo konec. Olimpija mi je dolgovala določen znesek, nato pa je prejel klic. Poklicali so ga iz uprave kluba. “En dan pred obravnavo me je klical športni direktor in dejal, naj pridem, da se dogovorimo. Da mi nakažejo eno ali dve plači in stvar zaključimo. Tega nisem sprejel. Če bi se do mene obnašali korektno, ne bi zahteval ničesar. Vse bi pustil, samo da grem. A odločil sem se, da grem do konca,” je iskreno priznal Nino Pungaršek, ki tudi danes nima ravno najboljšega mnenja o bratih Skender, a se – jasno – trudi, da o tem ne bi več razmišljal. Navsezadnje pa niti ni edini, ki je prepričan, da sta bila omenjena Hrvata velika napaka vodstva ljubljanskega kluba…
“Žalostno je, da se to bolj splača”
Po ljubljanski kalvariji je sledila selitev na avstrijsko Štajersko, k tedaj ambicioznemu četrtoligašu Voitsbergu. “Rabil sem mirno okolje, kjer bom spet začel uživati v nogometu in kjer je klub urejen. Točno to so mi v Voitsbergu ponudili. Predsednik je zelo ambiciozen, njegove želje segajo vse do prve lige, in verjamem, da nam lahko uspe. Pogoje imamo boljše kot polovica slovenskih prvoligašev. Iz četrte lige smo v dveh letih prišli med drugoligaše, v pretekli sezoni žal izpadli nazaj v tretjo ligo, a letos imamo le en cilj – znova med drugoligaše! Pozneje pa napasti tudi elitno Bundesligo,” je 29-letni Nino Pungaršek razkril, da v Avstriji ni le zaradi dobrega zaslužka, marveč so tudi športne ambicije njegovega kluba na zelo visoki ravni.
Pa pogreša domače zelenice? Ga kdaj zamika, da bi se vrnil nazaj v Prvo ligo Telemach? “Pogledam si kakšno tekmo Celja, ko mi čas dopušča. Toda to, kar je zdaj v Celju, in tisto, kar je bilo v mojih časih, sta dva povsem različna svetova. Sem pa v Avstriji zadovoljen. V teh ligah je ogromno slovenskih nogometašev. Žalostno je, da se jim bolj splača igrati tukaj v četrti ligi, kot pa v slovenski drugi ligi ali celo pri kakšnem klubu z dna prvoligaške razpredelnice,” je pogovor za Planet nogomet zaključil simpatični Celjan, ki se je z Voitsbergom podal že v svojo četrto avstrijsko sezono. In kot kaže, bo ta ljubezen trajala še nekaj časa…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet