Adrijana Mori v intervjuju za Planet nogomet tudi o okrevanju, ki traja že 14 mesecev: “Včasih še sama ne vem, kako mi uspeva”
Tekst in foto: Urban Lesjak
Tik pred koncem leta 2024 je Planet nogomet obiskala Adrijana Mori, 24-letna slovenska nogometašica, ki je na glavnem odru že kot rosno mlada debitirala v sezoni 2016/17, ko je kot članica Fužinarja zabila 11 golov na 16 tekmah. Kasneje je nosila tudi dres Olimpije in Radomelj, na tuje pa se preselila že leta 2019, ko je podpisala za Turbine Potsdam. Članica tega kluba je tudi v tem trenutku, vmes je igrala še za Carl Zeiss Jeno.
Adrijana Mori, 21-kratna slovenska reprezentantka, je imela v zadnjem obdobju ogromno težav s poškodbami, toda zdaj je pripravljena, da kariero spet vrne nazaj v prave tirnice. Še pred vstopom v leto 2025 se je z njo pogovarjal Urban Lesjak.
Adrijana, kako ste se zaljubili v nogomet? Kdaj ste spoznali, da želite postati profesionalna nogometašica?
Že od majhnega sem bila zaljubljena v žogo. Pri osmih letih sem se pridružila nogometnemu klubu in na začetku trenirala s fanti, po treh letih pa se pridružila puncam. Ob treningih sem vseeno tudi svoj prosti čas preživljala na igrišču s prijatelji. V srednji šoli sem spoznala, da želim nogomet igrati profesionalno, saj sem bila popolnoma predana temu športu. Druge opcije zame preprosto niso obstajale.
Kako bi opisali svoj dosedanji čas pri 1. FFC Turbine Potsdam? Kaj ste se naučili o nemški nogometni kulturi in načinu igre?
Sedaj je že moja peta sezona pri 1. FFC Turbine Potsdam, z eno sezono na posoji vmes. V tem času sem se ogromno naučila – od nemškega jezika do tega, kako poskrbeti zase in graditi svojo osebnost. Nemška liga se močno razlikuje od slovenske. Težko sem se privadila na hitrejši tempo igre, naporne treninge in višji nivo profesionalnosti. Tudi pritiski so večji, saj se je treba na vsaki tekmi in treningu vedno znova dokazovati. Tukaj je igra bolj osredotočena na moč in hitrost, igralke pa so na veliko višjem nivoju.
Kakšni so bili največji izzivi ob selitvi v Nemčijo in igranju v eni najboljših lig na svetu? Kako ste premagali jezikovne in kulturne ovire?
Največji izziv je bil zagotovo jezik. Na začetku se nisem mogla dobro sporazumevati s trenerjem in soigralkami, kar je povzročalo veliko težav. Začela sem obiskovati tečaj nemščine, postopoma sem začela govoriti, zdaj pa po petih letih tekoče govorim nemško. Nemci so sicer bolj zadržan narod, zato se moraš kot tujec zelo potruditi, da te sprejmejo.
V zadnjem času ste se soočali z zahtevnimi poškodbami kolena in operacijami. Kako ste psihično in fizično premagovali te izzive ter ostajali osredotočeni na vrnitev na igrišče?
Včasih še sama ne vem, kako mi uspeva. Ključ je v tem, da najdeš male stvari, za katere si lahko vsak dan hvaležen, in da uživaš v drobnih trenutkih sreče. Moja rehabilitacija je sicer dolga – zdaj že več kot 14 mesecev – vendar sem si znala vzeti čas in se osredotočiti na življenje izven nogometa, brez nepotrebnega pritiska.
Kakšen je bil vaš proces rehabilitacije in kako se trenutno počutite? Vas je ta izkušnja česa novega naučila, tako o sebi kot o športu? Do nas je prišla tudi informacija da pišete svojo “online” knjigo glede poškodbe križne vezi in rehabilitacije po njej lahko poveste še kaj več o tem.
Vsaka poškodba me je nekaj naučila in izoblikovala v močnejšo ter bolj samozavestno osebo. Moja rehabilitacija je potekala brez večjih težav, trenutno pa sem osredotočena na vrnitev na igrišče. Poleg tega pišem spletno knjigo o poškodbi križne vezi in rehabilitaciji. V njej delim nasvete, izkušnje in motivacijo za vse, ki se soočajo s podobnimi izzivi. S pisanjem te knjige sem se tudi lažje spopadla z rehabilitacijo, saj sem lahko svoj fokus usmerila tudi drugam in ne samo na napredek rehabilitacije, kar mi je odvzelo nepotrebna pričakovanja in pritisk.
Kakšen pomen ima za vas igranje za slovensko reprezentanco?
Vedno mi je v čast igrati za reprezentanco. To je nekaj posebnega in sem vedno vesela, ko dobim priložnost biti del ekipe. Upam, da se moja zgodba z reprezentanco še ni končala.
Na igrišču ste bili pred poškodbo eden ključnih členov slovenske ekipe. Kako doživljate svojo vlogo in kakšne cilje si postavljate z reprezentanco v prihodnosti?
Vsak spomin na reprezentanco mi ogromno pomeni. Trenutno pa nimam določenih ciljev v zvezi z reprezentanco. Najprej si želim povrniti formo, v kateri sem bila, nato pa si bom postavila nove cilje.
Kakšno sporočilo bi želeli prenesti mladim igralkam, ki sanjajo o igranju v tujini? Kaj je po vašem mnenju ključno za uspeh?
Najpomembnejše je, da uživajo na igrišču, so to, kar so, in sledijo svojemu srcu. Uspeh pride z delom in predanostjo.
Kako izgleda vaš tipičen dan v klubu? Kako usklajujete treninge, tekme in prosti čas?
Običajno imamo trening zjutraj in še enega popoldne. Sem hvaležna, da lahko svoj hobi opravljam kot poklic, zato se lahko popolnoma osredotočim na nogomet. Ker so treningi naporni, mi po treningih pogosto zmanjka energije za kaj bolj aktivnega, zato prosti čas izkoristim za počitek ali produktivno delo na računalniku. Proste dni pa rada preživim aktivno – obiščem kraje v bližini ali opravim osebne stvari.
Kako se razlikujejo vaša vloga in odgovornosti v klubu in reprezentanci? Kaj vam je v obeh okoljih najbolj pri srcu?
Igranje za klub in reprezentanco se razlikuje predvsem po sistemu igre in kakovosti soigralk. Za reprezentanco vedno z veseljem nastopam, saj se ekipa odlično razume, pogovori v domačem jeziku pa vse skupaj še izboljšajo. Na klubu smo veliko skupaj, kot druga družina. Žal pa v tej sezoni zaradi ne najboljšega rezultata, vzdušje ni najboljše, zato se trudim spodbujati soigralke in jim pomagati tudi, ko sama ne igram.
Kakšne so vaše osebne ambicije za prihodnost? Bi se radi vrnili v Slovenijo ali vas bolj mika igranje v največjih klubih Evrope?
Najprej želim doseči svojo prejšnjo formo in ostati zdrava. Vse ostalo se bo potem naravno sestavilo. Trenutno si želim ostati v tujini, a sem odprta tudi za nove izkušnje, kjerkoli me bodo čakale.
Kako ocenjujete napredek ženskega nogometa, tako v Sloveniji kot globalno? Kaj mislite, da je potrebno za nadaljnjo popularizacijo in podporo ženskemu nogometu?
Na žalost ne spremljam veliko slovenskega nogometa, a vidim, da ženski nogomet globalno hitro napreduje. Vse več deklet se odloča za ta šport, saj je ugled ženskega nogometa vedno večji. Upam, da bo v prihodnosti več sredstev, da bodo klubi lahko bolje podprli svoje igralke, in da se bo šport še bolj razvijal.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
