Matevž Potočnik je kadete Olimpije popeljal na prestol: “Nihče razen ekipe same ni verjel, da sploh smemo razmišljati o naslovu”

Objavljeno 9. junija 2024 9. junija 2024

Vir fotografije: NK Olimpija Ljubljana

V zadnjih tednih in mesecih smo veliko poročali tudi o bitkah mladih nogometašev, v našem pisanju so bili v ospredju prav slednji. Torej najstniki in nadobudni fantje, ki sanjajo, da bodo nekoč zaigrali tudi na velikem odru. O mladih se pri nas piše malo, premalo, Planet nogomet pa je spletna stran, kjer dejansko imajo svoj prostor pod soncem in ga bodo imeli še naprej. Tokrat smo se dotaknili napete bitke za naslov državnega prvaka v kadetskem prvenstvu in pred mikrofon povabili strokovnjaka, ki je na koncu boj za trofejo tudi dobil. Matevž Potočnik se je podpisal pod uspeh, ki ga pri Olimpiji praktično ne pomnijo. Več kot 20 let so v Ljubljani čakali na naslov v kadetski kategoriji, na koncu jim je uspelo šele na zadnji tekmi sezone 2023/24.

Olimpija je v bežigrajski Jami v odličnem vzdušju pred prvoligaškim številom gledalcev zdržala pritisk, remizirala s Celjem in slavila. Nogometaši so dokazali, da se v njihovih nogah skriva izjemen potencial, Matevž Potočnik pa se je kljub svoji mladosti že dokazal kot eden najbolj prodornih strokovnjakov v slovenskem nogometu.

Minilo je nekaj prespanih noči, kakšni so občutki po skorajda zgodovinskem uspehu? Vsi vemo, da Olimpija več kot dve desetletji ni bila prvak v kadetski konkurenci.

Občutki so še vedno zelo dobri, je pa tista začetna evforija seveda že za nami. Bolj kot ne nam naslov lahko služi kot nekakšna potrditev, da smo tako strokovni štab kot seveda tudi nogometaši nekaj delali prav.

Bitka za prvaka je bila res napeta, kaj je po vašem mnenju na koncu prevesilo tehtnico na vašo stran?

Prvenstvo je bilo res dobro, napeto, razburljivo. Mi smo bili sedem krogov do konca na četrtem mestu ligaške razpredelnice in pravzaprav nihče razen ekipe same ni verjel, da sploh smemo razmišljati o naslovu. Mislim, da sta na koncu pretehtali kolegialnost in požrtvovalnost fantov. Bili so prava ekipa in vsako tekmo garali od prve do zadnje minute. Zelo pomembni pa so bili tudi fantje, ki so dobili več priložnosti šele po številnih poškodbah in prav vsi so ponujeno priložnost tudi zagrabili z obema rokama.

Matevž Potočnik — Vir fotografije: NK Olimpija Ljubljana

Zadnja tekma s Celjem je bila kot veliki finale za prvaka. Se je bilo težko pripraviti nanjo? Kako so jo dojemali fantje?

Pred zadnjo tekmo nismo praktično nič spreminjali. Malo smo spustili volumen na treningih v zadnjem tednu. Taktično smo se zelo dobro pripravili praktično na vse nasprotnike z vrha lestvice. Proti slednjim tudi ni bilo neke potrebe po dodatnem motiviranju ekipe, saj so pred takimi tekmami fantje zelo podžgani. Z motivacijo smo se več ukvarjali na tekmah proti ‘lažjim’ nasprotnikom.

Na tekmi so bili tudi Dragonsi in številni drugi gledalci. Ko je tako, je precej lažje igrati, kajne?

Najprej bi se še enkrat rad zahvalil Green Dragonsom za tako lep dogodek. Prav zaradi njih je bil ta dan še toliko bolj poseben. Se pa ne bi strinjal, da je bilo lažje, saj je bila to za fante in navsezadnje tudi zame dejansko prva taka izkušnja. Na trenutke nas je vse skupaj malo preveč poneslo. Je pa to seveda davek mladosti in neizkušenosti.

Vodili ste zelo nadarjeno generacijo fantov, ki ji strokovnjaki napovedujejo svetlo prihodnost. Se strinjate s tem?

Vsekakor se strinjam. Nekateri fantje kažejo res ogromen potencial. Jih pa do razmišljanja o uspehu loči še ogromno dela, razočaranj, neuspehov in odrekanja.

Preberite še

Kakšni so največji izzivi dela s tako mladimi nogometaši? Verjetno gre in za strokovno in pedagoško delo?

Ker sem tudi sam mlad, štejem 25 let, se morda nekoliko lažje poistovetim z njimi in jim, čeprav mnogi menijo, da to ni prav, kdaj lažje pogledam skozi prste. Treba se je zavedati, da imajo fantje poleg nogometa še veliko drugih obveznosti in je nesmiselno pričakovati, da bodo vsak dan stoodstotni. Pri delu z mladimi v prvi vrsti potrebuješ zvrhano mero občutka: kaj, komu, kdaj. Niti dva fanta nista enaka. Toda prav ta raznolikost nas je delala boljše in boljše. Ko smo začutili en drugega in se naučili, kako se vsak posameznik odzove na pohvalo oziroma kritiko. Kar zadeva strokovno delo z mladimi, je morda vse skupaj celo nekoliko lažje, kot se zdi na prvi pogled, saj jih vse zanima in se radi učijo. Na koncu dneva pa je, jasno, vse odvisno od posameznika do posameznika. Kako hitro razume in na kakšen način najlažje razume. Enemu samo poveš, pa vse razume, drugi rabi tri analize, tretji pa nikoli ne bo razumel.

Kako naprej? Kakšni bodo izzivi in pričakovanja za prihodnjo sezono?

Ne razmišljam predaleč. Trenutno imam pogodbo z Olimpijo in se pripravljam na novo sezono. Rad bi postal vsak dan boljši in zaenkrat sem se med delom pri Olimpiji res ogromno naučil.