PN obiskal Luka Bobičanec – okrevanje, bitka Mure za obstanek in neuresničena reprezentančna zgodba: “Slovenija? Igral bi zanjo!”
Tekst: David Klemenc. Foto: Blaž Weindorfer / Sportida
Eden ključnih razlogov, da so Sobočani v aktualni sezoni 2025/26 preživljali turbulentne čase, je nedvomno odsotnost motorja ekipe. Z lucidnim Luko Bobičancem v polnem pogonu bi četa Darjana Slavica na svojem kontu zagotovo imela precejšnjo bero točk več, ki bi jim zagotavljale miren in spokojen zaključek prvenstva. Tako pa črno-bele še vedno čaka neizprosen in krvav boj z Ajdovci za tisto odrešilno osmo mesto, ki prinaša prvoligaško varnost.
Čeprav je v uradnih podatkih Nogometne zveze Slovenije registriran kot tujec, je hrvaški virtuoz vse prej kot to. Po vseh teh nepozabnih letih v Murski Soboti se počuti že kot pravi, avtohtoni domačin, tako pa ga nenazadnje dojema tudi zvesto prekmursko občinstvo. Med okrevanjem po hudi poškodbi si je Luka Bobičanec vzel čas za poglobljen pogovor za Planet nogomet.
“V svoji prvi epizodi pri Muri sem živel neposredno v Murski Soboti, zdaj pa sem nastanjen doma. Od mojega praga do Fazanerije je slabe pol ure vožnje, kar mi ne predstavlja nobene večje ovire. Prej je bilo vse skupaj še preprosteje, saj sva se z Dariem Vizingerjem vozila skupaj. Dokler traja rehabilitacija, bom večino časa preživel doma, nato pa bomo sproti videli, kako se bodo stvari odvijale,” je uvodoma pojasnil izkušeni Medžimurec.
Luka Bobičanec: “Star sem bil 24 let, ko…”
Da je nerazdružljivo vezan na Slovenijo, rade volje prizna tudi takrat, ko beseda nanese na reprezentanco in vprašanje, ali bi pred leti sprejel slovensko državljanstvo za nastop v dresu s Triglavom na prsih.
“Zagotovo bi ga sprejel. Tega nikoli nisem skrival in sem to tudi javno poudaril. Pred leti je obstajal določen interes s strani tedanjega selektorja Matjaža Keka, seveda sem si tega želel tudi sam, a se zadeva žal ni realizirala. Kljub temu, da nikoli nisem oblekel reprezentančnega dresa, sem izredno ponosen na svoje dosežke v tej državi. Star sem bil že 24 let, ko sem začel igrati resen, profesionalen nogomet, pa sem kljub temu osvojil dva naslova državnega prvaka in eno pokalno lovoriko. In to mi je uspelo s klubom, ki ni Maribor ali Olimpija, za katera Slovenci radi pravite, da sta največja v državi,” je brez dlake na jeziku dodal 33-letni vezist, ki o reprezentanci danes ne razmišlja več, saj je ves fokus usmerjen v vrnitev na zelenice.
Usodna poškodba ga je na tisti novembrski večer za daljše obdobje oddaljila od nogometa. Obračuna s Primorjem se zagotovo ne bo rad spominjal, pa ne le zaradi bolečine v kolenu. “Izgubili smo z 0:1, dosegli pa smo tri gole … Neverjetno. Sam sem prvi, ki podpre odločitev, ko jo VAR nedvomno potrdi, a takrat je bil celoten proces izjemno sporen. Pri dveh od treh situacij – v eni sem bil udeležen sam in sem prepričan, da nisem bil v prepovedanem položaju – ni bilo nobenega oprijemljivega dokaza. Podoben scenarij se je nato ponovil še v Ljubljani, ko smo ostali praznih rok proti Olimpiji,” s kislim nasmehom razlaga Bobičanec.
Da je hrvaškemu vezistu vse skupaj zares prišlo do živega, priča tudi dejstvo, da je po obračunu z zmaji na svojem Instagram profilu delil story s posnetkom sporne situacije. Njegova javna objava dokaza o sodniški napaki je v slovenski nogometni javnosti dvignila veliko prahu in še dodatno podžgala številne debate o verodostojnosti tehnologije na naših zelenicah.
Leta 1993 rojeni Luka Bobičanec je nadaljeval v ostrem tonu, z vidnim grenkim priokusom glede komunikacije s sodniško organizacijo: “Vsi smo športniki in vsi delamo napake. A ko napako naredim jaz, me trener zamenja in naslednjo tekmo začnem na klopi. Na drugi strani pa smo kot opravičilo za sodniške napake slišali izjavo, da sodniki po takšnih dogodkih tri dni ne spijo. To je izjava, ki bi bilo bolje, da bi ostala neizrečena.” Težko se ne bi strinjali z njim…
“Za moje živce so gostovanja preveč”
Črno-beli so v zadnjem obdobju rezultatsko oživeli, Luka Bobičanec pa jih je bodril s tribun, čeprav priznava, da ga ne bomo videli na prav vsakem stadionu. “Najlažje je biti na igrišču. Takoj po poškodbi mi je bilo težko zaradi same situacije, zdaj, ko počasi že treniram s soigralci in sem vsakodnevno z njimi, pa je še težje zgolj opazovati in biti nemočen. Rekel sem že, da bom prisoten na vseh domačih tekmah, na gostovanja pa ne bom hodil, saj je to prevelik stres za moje živce,” je v smehu priznal na ravnici priljubljeni Bobi.
Navijači in predvsem trener Darijan Slavic so po tihem upali na njegov povratek še v tej sezoni, a strelec 60 zadetkov za Muro je te upe dokončno razblinil. Na njegov naslednji nastop bodo morali Black Gringosi počakati do poletja: “Žal je za aktualno sezono zame konec. Ne želimo ničesar forsirati, dokler koleno ne bo stoodstotno pripravljeno. Osebno računam, da se bom ekipi v polnem pogonu pridružil sredi priprav na naslednjo sezono. Poškodba je bila res huda… Že v prvem trenutku sem začutil, da je v kolenu nekaj počilo. Prve napovedi so bile sicer nekoliko bolj optimistične, a podrobnejši pregledi so žal potrdili črn scenarij – strgano križno vez in dolgotrajno odsotnost. Danes je situacija že precej boljša, psihično pa mi je bilo najtežje neposredno po poškodbi in pred operacijo, saj gre za mojo prvo tako resno poškodbo v karieri. Obdobje okrevanja sem preživel v krogu družine, kar mi je neizmerno olajšalo celoten proces.”
“Razočarali smo le proti Aluminiju”
Ko se bo Luka Bobičanec vrnil na zelenice, ne dvomi, da bo še naprej igral prvoligaški nogomet. “Seveda se bo v Murski Soboti igrala prva liga, o tem sem prepričan. Ekipa je mlada, a vidno napreduje iz tekme v tekmo. Razočarali smo le proti Aluminiju, na vseh ostalih preizkušnjah pa smo dokazali svojo kakovost. Navsezadnje vsi vemo, kaj pomeni prva liga za Muro, a tudi vemo, kaj pomeni Mura za prvo ligo,” je pomenljivo poudaril veteran, ki je med slovensko elito igral tudi za Celje.
A brez točk bo težko zadržati prvoligaši status. Prva naslednja priložnost bo – jasno – prišla po reprezentančnem premoru, ko se v Fazaneriji obeta praznik, saj na obisk prihaja stari rival iz Ljubljane – Olimpija. “Če bomo doma redno zbirali točke, se nimamo česa bati. Zdaj smo v nizu treh zaporednih domačih tekem: Radomlje, Olimpija in Bravo. Fantom sem na treningu dejal, da bo sedem osvojenih točk zagotovo dovolj za varen obstanek. Prve tri smo že vknjižili, zdaj so na vrsti Ljubljančani. Prepričan sem, da jih lahko premagamo; že v Stožicah smo videli, da niso nepremagljivi. Spomnite se, ko je v Fazanerijo prišlo Celje z Riero, ki je veljalo za strah in trepet lige, pa smo jih premagali,” Luka Bobičanec četi Federica Bessoneja sporoča, da jo čaka vse prej kot lahka naloga.
“Vietnam? Nisem imel energije za takšen kaos”
Glede boja za naslov državnega prvaka je Luka Bobičanec realen in meni, da je prvenstvo verjetno že odločeno v korist njegovega nekdanjega kluba: “Mislim, da je boj za vrh končan. Maribor je spodrsnil v Kidričevem, Celjani pa so dobili ključno tekmo proti Kopru in imajo zdaj devet točk prednosti. To bi pomenilo, da bi morali vodilni trikrat izgubiti, vsi ostali pa le zmagovati, kar je malo verjetno. Me pa veseli izjemen boj za drugo in tretje mesto, saj so tako Koprčani kot Mariborčani v odlični formi. Pokalno tekmovanje pa bo letos precej bolj nepredvidljivo. Brinje so kot drugoligaš izjemno nevarni, izločitev Olimpije in Maribora pove vse o njihovi kakovosti. Tu so še Bravo, Radomlje in Aluminij, zato je zmagovalca nemogoče napovedati.”
Preden se je Luka Bobičanec vrnil v Mursko Soboto, se je preizkusil tudi daleč stran od doma. Po slovesu od Celja se je namreč preselil v Vietnam in tam doživel marsikaj edinstvenega. “V Vietnam sem odšel z določenimi cilji, želel sem preizkusiti življenje v takšni tujini. Država je izjemno zanimiva in prijetna, klub Hanoi FC pa velik in profesionalno organiziran. Z obdobjem tam sem bil zadovoljen, nato pa je prišlo do menjave trenerja, ki je favoriziral brazilske nogometaše. Nisem imel energije za takšen kaos, zato sem se odločil za prekinitev pogodbe, a ostal s klubom v odličnih odnosih. Bila je to dragocena izkušnja, čeprav včasih ekstremno težka zaradi vlage in temperatur do 45 stopinj. A na koncu ugotoviš, da je doma najlepše – in zato sem tukaj, v Muri,” je pogovor za Planet nogomet zaključil ljubljenec soboških tribun.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
