18-letna vezistka Mure Lea Dolinar v intervjuju za Planet nogomet: “Če nam zmanjka motivacije, nam jo ponavadi hitro vrnejo dvomljivci!”
Foto: Boštjan Rous/ŽNK Mura Nona
Ne zgodi se prav pogosto, da klub zaporedoma osvoji dvojno krono. No, v zadnjih dveh sezonah so ta izjemen dosežek dosegli pri ŽNK Mura Nona. Precej vidno vlogo pa je odigrala šele 18-letna vezistka, Lea Dolinar. Slednja se je v letošnji sezoni izkazala v vseh segmentih igre, dokazala pa je tudi, da zna zadevati, in to na res izjemen način. V letošnji sezoni se je podpisala pod deset zadetkov. Devet jih je prispevala v ligaški konkurenci, medtem ko se je pod preostalega podpisala v finalu ženskega pokala, ko je natančno merila s prostega udarca. Takoj po uspešnem zaključku šolskega leta na Gimnaziji Šiška in preden se je odpravila na zaslužen oddih, se je z mlado reprezentantko Slovenije pogovarjal Matjaž Škrjanec.
Že zelo zgodaj si prestopila v Radomlje. Lani na začetku leta je nato sledil nov korak naprej, ko si se pridružila Muri. Kako sta ta dva kluba pripomogla k temu, kar si danes?
Oba kluba imata zelo veliko vlogo v moji dosedanji nogometni karieri. V Radomlje sem prestopila s 15 leti. Mislim, da je bila to takrat najboljša odločitev za moj razvoj, kajti dobila sem nov pogled na nogomet in trenažni proces. Kasneje sem se odločila za prestop k Muri, kjer je vse skupaj organizirano na še nekoliko višjem nivoju, kar mi ustreza in pozitivno vpliva na mojo motiviranost.
V enem izmed intervjujev si povedala, da se od starejših in bolj izkušenih igralk rada učiš. Tu si omenila predvsem Evelino Kos, kateri izkušenj enostavno ne manjka. Na kakšen način črpaš znanje in izkušnje od starejših soigralk ter koliko ti pomenijo njihovi nasveti?
Sem tip človeka, ki veliko raje posluša druge, kot pa sam govori. Predvsem na tekmah, med polčasom, poslušam bolj izkušene igralke, njihovo mnenje o naši igri in predloge, kaj bi lahko izboljšale. Rekla bi, da nato nekako poskušam sestaviti njihove ideje skupaj s svojimi.
V Gimnaziji Šiška obiskuješ nogometni oddelek. Kako ti je ta izbira pomagala pri razvoju in ali bi enako pot priporočila mlajšim igralkam?
Tako kot v Radomljah, sem tudi v nogometnem oddelku začela trenirati pri 15 letih. Izbira oddelka je bila zelo dobra odločitev, predvsem v 1. in 2. letniku so bili treningi na zelo visokem nivoju, trenirala sem z zelo nadarjenimi nogometašicami. Mlajšim igralkam bi priporočala to pot, je pa potrebne veliko organiziranosti, zaradi usklajevanja šolskih obveznosti in treningov v oddelku, kot tudi v klubu.
Kaj se pri tebi spremeni, ko stopiš na igrišče? Kakšna je razlika med Leo na igrišču in Leo na treningu?
Menim, da na igrišču pokažem divjo plat sebe, če temu lahko tako rečem. Tistih 90 minut ne razmišljam o ničemer drugem, kot o tekmi, idejah in nalogah. Lea na treningu je sicer veliko bolj sramežljiva.
Vemo, da si tip igralke, ki se ne boji sprožiti z razdalje. V tej sezoni si nekajkrat tudi zadela. Nazadnje si nas navdušila z prelepim zadetkom s prostega udarca v finalu ženskega pokala proti ŽNK Ljubljana. Je to nekaj za kar se odločaš instiktivno ali gre zgolj za tvojo kvaliteto, katere se zavedaš in jo rade volje izkoristiš?
Kljub mladosti sem odigrala že kar nekaj tekem in tako imela tudi dovolj priložnosti, da sem se spoznala. Rekla bi, da so streli z razdalje moja prednost, ki bo jo lahko le še večkrat izkoristila.
Po slogu igre nekako izstopaš v ligi. Se po kateri igralki še posebej zgleduješ?
Nimam posebnega zgleda. Želim biti tip igralke, ki nogomet igra z glavo, predvidi potezo naprej, predvsem pa igra preprosto.
Dvakrat zapored dvojna krona, zavidanja vreden uspeh. Vemo, da se včasih kar precej hitro zaspi na lovorikah. Kako se tega lotevate pri Muri? Jasno je, da se je včasih res težko motivirati in takšne uspehe nadaljevati ter jih ponavljati.
Menim, da smo vsi člani kluba zelo motivirani, ker se zavedamo, kaj se od nas pričakuje. Če pa nam zmanjka motiviranosti, jo nam ponavadi kar precej hitro povrnejo razni dvomljivci.
V preteklih dveh sezonah se je pri Muri zgodilo nekaj trenerskih menjav. Zdi se, da so se vsi znašli, a nihče ni znal storiti koraka naprej. Prihod trenerja Vladimirja Kokola pa daje občutek, da se je nekako poklopilo na relaciji trener-ekipa. Kako ti gledaš na trenerja in kako se ti zdi, da si ti zrastla pod njegovim vodstvom?
Se popolnoma strinjam s tem izrazom. Njegov prihod je bil drugačen, takoj se je videlo, da bo to čisto nov način vodenja, komuniciranja in konec koncev tudi igre. Vidim ga v najboljši možni luči. Zdi se mi, da sem že v tako kratkem obdobju pod njegovim vodstvom vsaj malo napredovala in v svoji igri uspela spremeniti določene stvari.
View this post on Instagram
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
