Goran Stanković po bitki življenja na posebni misiji: “Eksodus 16-letnikov, ki imajo v glavah hiter zaslužek, ne prinese nobene koristi!”
Tekst: David Klemenc. Foto: Grega Valančič / Sportida
Goran Stanković, verjetno edini domači strokovnjak, ki je vodil klube v vseh članskih in mladinskih ligah v Sloveniji, je kot naslednji obiskal Planet nogomet. Z razlogom. Njegova zgodba je prav posebna… Grozljivka s srečnim koncem. Po vsem, kar se mu je zgodilo, seveda ne gre, da ne bi začeli tega nogometnega pogovora z nenogometnim vprašanjem: “Goran, kako si, kako zdravje?”
“Hvala bogu, odlično,” je z nasmeškom na obrazu odgovoril Goran Stanković in v isti sapi dodal: “Že šest mesecev sem zdrav in se vsak dan počutim bolje. Težave so odpravljene, zato skušam uživati in izkoristiti življenje na maksimum.”
Pisal se je 29. avgust 2023. Čakala ga je tekma, ko se je zjutraj zbudil in odpravil proti Slovenski Bistrici. V mislih je imel zgolj nogomet, a takoj koncu drugoligaške tekme se je začela še tekma za življenje. Rezultat, ki je bil v tem primeru popolnoma stranskega pomena, je bil 1:0. Strelec za minimalno zmago domačinov proti gostom iz Lendave je bil letos neverjetni Jaša Martinčič. A precej pomemben je rezultat bitke, ki je sledila…
Goran Stanković: “Brez njega ne bi bilo mene”
Agonija Gorana Stankovića se je ob koncu lanskega poletja začela le nekaj trenutkov po zadnjem sodnikovem žvižgu. “Zatresla so se mi kolena, takoj za tem sem se zgrudil. Sam se tega sicer ne spomnim. Rekli so mi, da sem se zbudil v bolnišnici, kjer mi ni bilo jasno, za kaj gre. Medicinske sestre so mi vzele mobilni telefon, da ne bi bil pod dodatnim stresom, ko bi bral o dogodku ali videl fotografije na internetu. Niso mi takoj povedali, da gre za srčni zastoj. Postopoma so me pripravljali na resnico in čakali, da se situacija umiri.”
Da je Goran Stanković še danes z nami, se lahko zahvali eni osebi. “Mariu Palu, fizioterapevtu Nafte. Takoj je pritekel do mene, imel je svoj defibrilator in začel oživljanje. Kaj dosti za filozofirat ni. Brez njega ne bi bilo mene.”
Nogometni svet so pred leti šokirali posnetki nesrečnih dogodkov Kamerunca Marca–Viviena Foeja in Madžara Miklosa Feherja. Podoben posnetek, a s srečnim koncem, obstaja tudi za našega tokratnega sogovornika, vendar si ga sam še ni ogledal. “Vem, da obstaja, tudi poslali so mi ga, a če sem iskren, si ga nisem pogledal. Nimam posebne želje po tem. Kdo ve, mogoče nekega dne, a za zdaj ne. Bog mi je pokazal le rumeni karton tokrat. Zdaj gledam drugače na svet. Preteklost naj ostane preteklost. Živim v sedanjosti in za prihodnost. Že ko se zjutraj zbudim, sem zadovoljen, to mi daje energijo, da naredim nekaj koristnega,“ je bil iskren strokovnjak, ki je na začetku novembra praznoval 45. rojstni dan.
Zdaj je inštruktor za razvoj mladih nogometašev
Kot trener je Goran Stanković pred (skoraj) usodnim trenutkom dosegel kopico odmevnih rezultatov. Ko je odlično vodil nogometaše Tabora iz Sežane, je med sezono dobil povabilo, da prevzame klub svoje mladosti – Olimpijo. S to je kasneje osvojil pokalno lovoriko. V pokalu mu je uspel še en skorajda neverjeten podvig, ko je z Bistričani v polfinalu zelo drago prodal svojo kožo. Celo povedli so z 1:0 (Nino Kukovec), a vendarle priznali premoč favoriziranemu Mariboru.
Po tisti famozni tekmi z Nafto je prekinil kariero za pol leta, nato pa se proti koncu sezone vrnil in vodil še zadnjih osem tekem. Klubski nogomet ga je nekoliko izčrpal, zato je sprejel zanimivo ponudbo s strani Nogometne zveze Slovenije (NZS) – postal je inštruktor za razvoj mladih nogometašev. Izkušenj za to ima veliko, saj je med drugim vodil mladinski šoli Brava in Olimpije.
“Sprejel sem ta nov izziv, ker verjamem vanj. Verjamem v potencial, ki ga imamo v Sloveniji. Ne bojim se javno povedati, da glede dela z mladimi zaostajamo za evropskimi velesilami in tudi sosedi. Minimalno se vlaga v akademije, štabi so podhranjeni. Želim si, da se to spremeni in predvsem, da bodo klubski veljaki videli, kako koristno je to,” je Goran Stanković opisal misijo, ki se jo je lotil po dobljeni bitki za življenje.
Sam je med drugim velik podpornik pravila, da mora vsaka ekipa začeti tekmo z U21 igralcem: “To je velik plus. Glejte samo letos Dina Kojića v Olimpiji. Kdo ve, če bi se tako izstrelil, če tega pravila ne bi bilo. Pa v Mariboru tudi, na primer Niko Grlić. Ta dva nadarjena fanta sta velik dokaz, da je pravilo na mestu. Tudi tisti klubi, ki so opravljali menjave v prvi minuti, bodo nekega dne prišli do zaključka, da se splača investirati v nogometno šolo. Še en velik primer tega je Aćimovićeva reprezentanca. Skoraj vsi, ki igrajo, so naredili prve nogometne korake v domačih klubih, kar je pomemben podatek.”
99 odstotkov vseh se poklapanih vrne domov
Sam meni, da sta Eon NextGen liga in člansko drugoligaško tekmovanje odličen poligon za razvoj mladih nogometašev: “Vsak klub bi lahko poslal 3, 4 igralce na posojo, da dobijo izkušnje. Pa ne samo druga liga, tudi tretja je dobra. Važno je, da jim pokažemo, da računamo nanje. Mi imamo te tri evropske klube, ostali bi morali biti razvojni. Igralci, ki si želijo napredovati, naj se tega zavedajo. Eksodus 16-letnikov, ki imajo v glavi hitri zaslužek oziroma so žrtve prevelikih starševskih ambicij, ne prinese nobene koristi. Dolgoročno ne klubom, še manj igralcem. Benjamin Šeško je izjema, ki ji je uspelo, a še vedno se 99 odstotkov igralcev poklapanih vrne domov.”
Goran Stanković je prav tako mnenja, da bi morali klub še bolj računati na domače fante in manj na tujce povprečnih kvalitet. “Preveč je tujcev v ligi. Saj ni problem imeti tujce, a pripelji nekaj kvalitetnih, ki izstopajo in bodo tudi naši mladi imeli kaj od njih. Ko pa vozimo – po domače povedano – kar ene, pa res ni koristi.” Besede 45-letnega Ljubljančana si je brez dvoma vredno zapomniti. Deloval je mnogo let tudi v tujini, zato imajo njegove težo: “Slovenija ima prihodnost, a le če bomo izbrali pravo pot in pravi način, kako hoditi po njej…”
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
Intervjuji
#goranstanković
Deli s prijatelji