“Težko se bo peljati mimo stadiona”: Matej Podlogar o žalostnem koncu Domžal, neizplačanih plačah in ljubezni, ki je ostala do konca
Tekst: David Klemenc. Foto: Grega Valančič / Sportida
Slovenski nogomet je brez dvoma že preživljan precej lepše čase… Zgodba NK Domžale, nekoč ponosa lige in valilnice talentov, se je klavrno zaključila s propadom in vrgla temno senco na klubsko dogajanje pri nas. O agoniji, ki je vodila do bridkega konca, in o čustvih ob slovesu od rumene družine, je za Planet nogomet spregovoril Matej Podlogar. Človek, ki je v Kamniški Bistrici pustil srce: kot nogometaš, trener in zvesti uslužbenec kluba.
Čeprav so tisti, ki so bili blizu dogajanja, slutili, da se bliža neizogibno, je novica o propadu Domžal vseeno presenetila številne. Klub, ki je osvajal naslove in igral v Evropi, je podlegel finančnim bremenom. Ko ugasne takšna inštitucija, to niso le številke na papirju, ampak osebne tragedije zaposlenih, trenerjev in igralcev. Eden tistih, ki ga je konec še kako prizadel, je zagotovo Matej Podlogar.
Podlogar ni bil le “mimoidoči”. V Domžalah je preživel desetletje. “Takoj po koncu igralske kariere sem bil dve leti pomočnik trenerja v članski ekipi in pomočnik v reprezentanci do 17 let, nato sem postal glavni trener članske ekipe, katero sem vodil na 11 tekmah. Po sezoni 2024/25 sem nekaj časa vodil kadetsko ekipo, letošnjo sezono pa sem bil trener mladinske ekipe,” svojo trenersko pot v klubu opisal Matej Podlogar, ki je bil pred tem eden najbolj prepoznavnih obrazov na igrišču. Tako glede števila odigranih ligaških tekem (173) kot tudi doseženih zadetkov (23) je v top 10 statističnih rekordov Domžal.
Podlogar upal do zadnjega trenutka
Čeprav je bil konec neizbežen, človek vedno ohranja kanček upanja. Je epilog te agonije dolgoletnega člana kluba presenetil? “Zavedal sem se, da lahko pride do tega, sploh v zadnjih mesecih, ampak sem do zadnjega trenutka upal, da se bo nekako uspelo rešiti klub,” ne skriva 34-letni Matej Podlogar.
A znaki propada niso bili od včeraj. Kot nekdo, ki je dihal s klubom, je opazil, kdaj so se stvari začele krhati. “V zadnjih letih, ko so se začeli finančni problemi, so se tudi odnosi bistveno spremenili, kar je seveda tudi malo razumljivo. Tukaj sem sam najbolj opazil, da se klub več ne razvija naprej tako, kot se je v preteklih letih,” je razložil nekdanji nogometaš Interblocka, Rudarja iz Velenja, Celja, PAS Lemie, kranjskega Triglava in poljske Olimpie ter dodal, da je bilo v zadnjih mesecih stanje alarmantno: “Bilo je veliko nekih sprememb in tudi govoric. Sam se nisem spuščal v to in me te stvari niso zanimale, ampak naš dolg se je samo povečeval. Tukaj se je definitivno opazilo, da gre proti koncu, če ne pride do velike spremembe.”
Delali brez plač, ker so imeli klub radi
Občutki ob propadu kluba, ki ga imaš za svojega, so mešanica jeze, žalosti in razočaranja. “Seveda sem vse od naštetega. Domžale imam za svoj klub in tako bo za vedno. Težko se bo peljati mimo stadiona, vsakič se bodo vračali spomini, ki smo jih skupaj ustvarjali,” je s cmokom v grlu povedal nekdanji mladi reprezentant Slovenije (5 tekem, 1 gol).
Najbolj ga boli usoda ljudi, ki so do konca verjeli in delali v nemogočih razmerah: “Žal mi je prav vseh zaposlenih, za katere vem, da so se odrekli ogromno stvarem zaradi kluba, kljub temu, da bi bilo najlažje oditi, ker smo že slutili, kam gre vse to. Nekaj mesecev smo bili brez plače, ki jo verjetno nikoli ne bomo dobili, ampak tukaj se je pokazalo, da smo imeli klub res radi.”
Podlogar poudarja, da so kljub kaosu v pisarnah trenerji poskrbeli, da najmlajši niso čutili posledic: “Otroci niso bili prikrajšani za noben trening, prav tako na treningih ni bilo slabe volje. Vem pa, da je otrokom sedaj zelo težko. Primorani so najti nov klub. Vsi bi radi bili blizu doma ali šole, zato je to težka situacija tudi za starše.”
Hitra vrnitev v 1. SNL? Skoraj nemogoče
Kljub bridkemu koncu ostajajo lepi spomini. V desetih letih se jih je nabralo ogromno. “Težko je izpostaviti samo kakšnega. Kot napadalno usmerjenemu igralcu mi bodo goli sigurno ostali najbolj v spominu. Recimo prvi gol, pa goli v Evropi… in verjetno tudi tisti zadnji,” se je Podlogar nasmehnil ob spominih na boljše čase.
Kaj pa prihodnost? Bodo Domžale vstale kot feniks iz pepela, kot je to uspelo Olimpiji ali Kopru? Podlogar ostaja realist. “Verjamem, da se bo kdo našel in da se bo postavil nov klub, ki bo začel v najnižji ligi. Ampak moramo biti realni. Tako hitro, kot je to uspelo Olimpiji ali Kopru, da se prebije do prve lige, je skoraj nemogoče.”
Eno pa je gotovo. Če ga bodo nove Domžale potrebovale, bo Matej Podlogar tam. “Še enkrat, Domžale imam v srcu in pripravljen sem vedno pomagati temu klubu, ne glede na to, ali bo to na amaterskem ali profesionalnem nivoju,” je zaključil nekdanji kapetan, ki je ostal zvest tudi, ko je ladja potonila.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
