Slovenski nogomet se bo moral odzvati: Potopa Domžal in Gorice ter alarm pri Primorju kličejo po uvedbi jamstvenega sklada
Foto: Vid Ponikvar / Sportida & Nogometna zveza Slovenije (NZS)
Stečaja Domžal in Gorice ter dolgovi Primorja, ki mu grozi enaka usoda kot omenjenima nekdanjima slovenskima prvakoma, odpirajo vprašanje, ki ga slovenski nogomet ne bi smel več odlagati: kako zaščititi igralce in trenerje, ki za opravljeno delo ostanejo brez plačila? Rešitev se zdi na prvi pogled preprosta: Nogometna zveza Slovenije (NZS) bi morala skupaj s klubi in sindikatom SPINS oblikovati sklad, ki bi ob finančnem zlomu kluba zagotovil vsaj delno poplačilo njihovih terjatev. Toda čeprav se sliši preprosto, zakaj ideja še ni bila realizirana?
Ko klub preneha tekmovati, javnost najprej govori o izgubljeni tradiciji, praznem stadionu in usodi mladinske šole. Precej manj prostora dobijo ljudje, ki so do zadnjega prihajali na treninge, igrali tekme in razvijali mlade nogometaše, nato pa zaman čakajo na denar, ki so ga že zaslužili s trdim delom. Njihovi računi ostanejo neplačani tudi, ko klub zapre vrata. V Domžalah ima ta zgodba zelo konkretne številke. SPINS je 2. marca 2026 objavil, da je 23 nekdanjih nogometašev sindikatu prijavilo za dobrih 390.000 evrov neporavnanih obveznosti. Šestnajstim trenerjem je klub dolgoval še 136.000 evrov. Skupaj je šlo za 526.000 evrov prijavljenih terjatev in 39 ljudi, ki za svoje delo niso prejeli vseh dogovorjenih plačil.
Številne osebne zgodbe, skrite za enim stečajem
To je seštevek terjatev ljudi, ki so do takrat obvestili sindikat, zato ne predstavlja nujno končnega obsega dolgov. Že ta podatek pa pokaže, koliko osebnih zgodb se skriva za enim klubskim stečajem. Med prizadetimi so tudi trenerji, ki pogosto delajo daleč od pozornosti, namenjene prvi ekipi. Podobni signali prihajajo iz Nove Gorice. SPINS je 10. avgusta navajal neuradno oceno približno 450.000 evrov dolga do nogometašev in trenerjev. Dne 28. septembra je nato poročal, da je bil v ND Gorica sprožen stečajni postopek, in napovedal zbiranje podatkov o dolgovih do sedanjih in nekdanjih članov kluba. Goriški znesek je torej ocena iz avgusta, končni seznam terjatev pa je sindikat ob začetku stečaja šele pripravljal.
Primorje medtem nadaljuje z bojem za točke v 2. SNL, vendar se sooča s priznanimi neporavnanimi obveznostmi. Predsednik Bojan Adžić je 22. avgusta za Primorske novice povedal, da klub dolguje nekdanjim igralcem in da vanj prihajajo izvršbe. Izrazil je upanje, da bodo breme odpravili do konca leta. Obnova ekipe po izpadu iz Prve lige Telemach tako poteka ob dolgovih do nogometašev, ki so klub že zapustili. Neuradno naj bi se dolg vrtel kar okrog 700.000 evrov.
Marčevski domžalski seštevek in avgustovska goriška ocena skupaj dosežeta približno 976.000 evrov. Ker gre za podatka iz različnih obdobij in je goriški neuraden, to ni dokončen obračun današnjih dolgov. Je pa dovolj zgovoren pokazatelj njihovega obsega, še preden bi upoštevali Primorje in morebitne druge primere. Za igralca ali trenerja neplačilo pomeni težavo, ki se začne mnogo prej kot stečaj. SPINS je ob domžalskem zlomu januarja opozoril, da je klub nekaterim igralcem dolgoval več kot šest mesečnih plačil. V tem času so morali kljub neplačilom plačevati socialne prispevke. Čakanje na rešitev kluba je zato lahko pomenilo tudi porabljanje lastnih prihrankov za nadaljevanje dela.
Kaj pa najemnina, prehrana, prevoz?
Kaj pa, če nekdo prihrankov nima? K temu je seveda treba prišteti običajne življenjske stroške. Kadar jih posameznik krije sam, ostajajo najemnina, prehrana in prevozi na treninge njegova obveznost tudi v mesecih brez prihodka. Za ponazoritev: če prispevki in ti stroški skupaj znašajo 1500 evrov mesečno, mora človek v šestih mesecih zagotoviti 9000 evrov. To je zgolj računski primer, ne ugotovljen strošek konkretnega nogometaša ali trenerja. Pokaže pa, kako hitro lahko dolgotrajno neplačevanje izčrpa gospodinjstvo.
Posebno vprašanje je status samozaposlenih. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS delavcem ob prenehanju delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca pod določenimi pogoji omogoča izplačilo dela neporavnanih obveznosti. SPINS opozarja, da samozaposleni nogometaši in trenerji ob klubskem stečaju nimajo enakega dostopa do te zaščite. Samozaposlitveni status tako bistveno vpliva na njihove možnosti, ko klub ne more več plačevati. NZS je v stališču o Domžalah poudarila, da so klubi samostojni pravni subjekti, odgovorni za svoje poslovanje. Navedla je tudi, da pri pregledu domžalske dokumentacije za licenco za sezono 2025/26 niso ugotovili nepravilnosti, ki bi vplivale na izpolnjevanje kriterijev.
Ob tem pa ima NZS kot nacionalna panožna zveza tudi širšo odgovornost za razvoj in stabilnost slovenskega nogometa. Njeno poslanstvo vključuje ustvarjanje pogojev za razvoj mladih ter varno nogometno okolje. Zato mora prevzeti tudi svoj del sistemske odgovornosti za razmere, v katerih mladi izgubijo možnost nadaljevati svojo nogometno pot v klubu, ki so mu pripadali. Takšen razplet lahko prekine večletno delo z istimi trenerji in soigralci ter otrokom odvzame okolje, v katerem so odraščali. Prelaganje celotne odgovornosti na posamezen klub zato ne ponuja zadostnega odgovora. NZS postavlja tekmovalna in licenčna pravila ter določa okvir, v katerem klubi delujejo. Klubi se morajo temu okviru prilagajati, zato mora zveza voditi tudi pogovor o tem, kako zaščititi ljudi, ko obstoječa ureditev odpove.
Konkreten predlog že obstaja
Prav NZS mora prevzeti vodilno vlogo in za isto mizo povabiti klube, SPINS ter predstavnike trenerjev. Potrebujemo dialog z jasnim ciljem: dogovor o zaščiti zaslužka igralcev in trenerjev ter ohranjanju možnosti za razvoj mladih v lokalnem okolju. Pobudo za takšno ureditev mora prevzeti organizacija, ki usmerja slovenski nogomet, sodelovanje klubov pa mora biti sestavni del rešitve. Finančna slika prve lige kaže, zakaj je takšna razprava potrebna. Po podatkih NZS je devet klubov v letu 2025 ustvarilo 55,6 milijona evrov prihodkov in 65,7 milijona evrov odhodkov. Odhodki so prihodke presegli za 10,1 milijona evrov. Na dan 31. marca 2026 so imeli štirje klubi dogovorjene odloge obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb v skupni višini 356.644 evrov. Odlog sam po sebi ni dokaz bližajočega se stečaja, pokaže pa, da zamikanje izplačil presega posamezen klub.
Predlog jamstvenega sklada ima že konkretno podlago. SPINS je 14. januarja NZS predstavil predlog pravilnika in financiranja: vsak klub prve lige bi letno prispeval 30.000 evrov, sindikat prav tako 30.000 evrov, NZS pa 150.000 evrov. Pri ligi z desetimi klubi bi takšen model zbral 480.000 evrov letno. To je predlagani obseg sredstev, ne podatek o že zbranem denarju. SPINS je še 28. septembra napovedal, da bo predvidena strokovna delovna skupina pri NZS obravnavala tudi ustanovitev garancijskega sklada za dolgove ob stečaju ali insolventnosti kluba. Sindikat je torej predlog znova uvrstil med prednostne teme. Zdaj potrebuje jasno opredeljene upravičence, zagotovljeno financiranje in rok, ko bi pomoč lahko začeli izplačevati.
Ilustracija možnega modela
Smiselna ureditev bi sredstva nakazovala neposredno posameznikom na podlagi preverjenih pogodb, računov in dokazil o neplačilu. Izplačilo bi bilo omejeno na del potrjene terjatve in na najvišji znesek na osebo. S tem bi sklad lahko zagotovil osnovno pomoč večjemu številu prizadetih in ohranil sredstva tudi za manjše zahtevke. Že omejena pomoč bi lahko imela konkreten učinek. Če bi denimo vseh 39 ljudi iz marčevskega domžalskega seznama izpolnjevalo pogoje in bi vsak prejel po 5000 evrov, bi sklad za to potreboval 195.000 evrov. To je ilustracija možnega modela, ne predlog že potrjenih izplačil. Takšen znesek posamezniku ne bi nujno povrnil celotnega dolga, bi pa lahko ublažil stisko v času iskanja novega dela. Upravičenost bi morala zajeti tudi trenerje mladinskih pogonov in druge pogodbeno vezane strokovne sodelavce, ki izpolnjujejo določene pogoje.
-
- Načinov, kako priskočiti na pomoč nogometašem in trenerjem, je več. NZS bi lahko tekmovalno licenco – recimo – pogojevala tudi z za vsak klub lastnim jamstvenim skladom. Vsak klub bi moral pred sezono imeti na njem določen znesek, ki bi bil namenjen plačam v kriznih časih. Če tega zneska ne bi bilo, ne bi bilo niti licence. Sliši se rigorozno, ampak delovno silo bo prej ali slej treba zaščititi, saj jo je v nasprotnem primeru ob takšni pravni ureditvi, kot vlada pri nas, vse prelahko izkoriščati. To ni subjektivna misel, to so v praksi dokazane trditve.
Financiranje bi bilo treba razširiti tako, da bi bila pomoč dosegljiva tudi v 2. SNL, ob prispevkih klubov, prilagojenih njihovim zmožnostim. Ajdovski primer kaže, da je zaščita potrebna tudi po izpadu iz najvišjega tekmovanja. Posebej bi bilo treba urediti že nastale dolgove. Predlog prihodnje zaščite domžalskim in goriškim upnikom sam po sebi ne pomaga. NZS, klubi in SPINS bi morali preveriti možnost začetnega interventnega vložka ter določiti, katere pretekle terjatve bi bile upravičene do delnega poplačila. Pri tem je nujno upoštevati tudi morebitna druga povračila in preprečiti dvojno izplačilo istega dolga.
Obveznost, povezana z licenciranjem
Sklad bi potreboval neodvisno preverjanje zahtevkov in javno poročanje o porabi. Ob izplačilu bi moral, kjer je pravno mogoče, prevzeti ustrezni del terjatve ter poskušati sredstva izterjati od dolžnika. Obveznost klubov do sodelovanja bi morala biti povezana z licenciranjem, nadzor nad pravočasnimi plačili pa bi moral potekati tudi med sezono. Tako bi pomoč posameznikom spremljale posledice za plačilno nedisciplino. Takšen sklad ne bi odpravil potrebe po vzdržnih klubskih proračunih in urejenem delovnopravnem statusu športnikov. Zagotovil pa bi, da ob naslednjem finančnem zlomu del tveganja prevzame tudi nogometni sistem. Domžale in Gorica sta že pokazali, kako težke so posledice čakanja, dolgovi Primorja pa opozarjajo, da je treba ukrepati tudi tam, kjer se tekme še igrajo.
Slovenski nogomet razvoj gradi z delom igralcev in trenerjev. Prav zato bi morala biti osnovna zaščita njihovega zaslužka del njegove ureditve. NZS ima skupaj s klubi in SPINS priložnost, da iz obstoječih pobud pripravi izvedljiv sklad in ob naslednjem neplačilu ponudi konkretno pomoč. Za človeka, ki več mesecev čaka na plačilo, je odločilno, kdaj bo denar dejansko prejel. (st)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
