Pravila igre ali v resnici prej igra s pravili? Primer Aljaža Pirca in odločitve MNZ Ljubljana, ob katerih se poraja vse več dvomov in vprašanj
Foto: EXPA
V zadnjem obdobju je naše uredništvo prejelo precejšnje število klicev in anonimnih opozoril iz različnih nogometnih okolij, ki so opozarjali na domnevno sporne razmere v Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana. Očitki so bili resni: domnevno vodenje po domače, domnevno ustrahovanje, domnevno prilagajanje pravilnikov in domnevno ravnanje vodilnih, ki bolj kot na upravljanje resne nogometne organizacije spominja na vodenje zasebnega podjetja. Ker pa v resnem novinarstvu ni prostora za objavljanje nepreverjenih informacij na ravni “rekla-kazala”, smo te navedbe doslej obravnavali z ustrezno mero zadržanosti.
Vse do zdaj. V uredništvu smo namreč pridobili uradne dokumente in interno komunikacijo, ki kažejo, da očitki o svojevrstnem birokratskem izživljanju in samovolji nekaterih posameznikov znotraj zveze niso povsem iz trte izviti. Dokumenti odpirajo resna vprašanja o tem, ali se tekmovalni sistem in usode posameznih igralcev v določenih primerih podrejajo interesom ozkega kroga odločevalcev oziroma vplivnih funkcionarjev.
Zveza vseh klubov ali peskovnik vplivnega funkcionarja?
MNZ Ljubljana je po svojem bistvu zveza društev. Njeno temeljno poslanstvo bi moralo biti zagotavljanje enakopravne obravnave vseh klubov, pomoč pri njihovem delovanju in skrb za razvoj nogometa, predvsem mladih domačih igralcev. Toda praksa razkriva precej drugačno sliko. Predsednik zveze Gvido Mravljak zaradi številnih obveznosti v tujini operativno vodenje de facto prepušča svojim bližnjim sodelavcem, predvsem pa najtesnejšemu sodelavcu. Da ima omenjeni funkcionar pri svojem delovanju široka pooblastila in popolno podporo predsednika, naj ne bi potrjevalo zgolj dogajanje na lokalni ravni, temveč naj bi se njegov vpliv odražal tudi pri kadrovanju na izvršne funkcije v Nogometni zvezi Slovenije (NZS).
Po pričevanju številnih sogovornikov se MNZ Ljubljana s takšnim zaledjem vodi z zvrhano mero arogance, velik del odločitev pa se sprejema kar na dopisnih sejah. Neodvisnost posameznih organov naj bi tako vse bolj postajala mrtva črka na papirju. Po naših informacijah naj bi bili člani komisij in odborov MNZ izpostavljeni pritiskom, pri čemer naj bi se od njih zahtevala “lojalnost pravemu timu”, v nasprotnem primeru naj bi jim grozile posledice. Na takšno ravnanje nakazuje tudi eno od sporočil SMS, s katerim smo bili seznanjeni.
Pravila po meri: Absurd s petimi tujci
Že pred časom smo opozorili na izrazit primer domnevnega podrejanja tekmovalnega sistema parcialnim interesom. Šlo je za spremembo pravilnika, ki v 1. regionalni ligi MNZ Ljubljana (četrta kakovostna raven slovenskega nogometa) dovoljuje nastop kar petim tujcem oziroma igralcem iz držav zunaj Evropske unije. Nižje lige bi morale biti po vseh strokovnih smernicah predvsem razvojni inkubator za mlade slovenske nogometaše. Z vključevanjem (pod)povprečnih tujih igralcev v lokalna tekmovanja pa se domačim fantom zapirajo vrata, na kar opozarjajo številni nogometni strokovnjaki.
Zakaj je MNZ Ljubljana sploh sprejela takšen sklep? Interna komunikacija članov izvršnega odbora (IO), ki smo jo takrat pridobili v uredništvu, razkriva nadvse pomenljivo ozadje. Člani IO in nekateri drugi sodelujoči so drug za drugim opozarjali, da takšnega sklepa ne bi smeli sprejeti. Izpostavljali so nevarnost za razvoj domačega igralskega kadra in zahtevali razpravo v živo. Eden od članov IO je v interni komunikaciji naravnost zapisal: “Omenjena pobuda o tujcih je nastala zaradi interesov določenega kluba, ki drugače ne more popolniti selekcij.”
Kljub nasprotovanju stroke in nekaterih članov IO je bil sklep na koncu vendarle sprejet. Še bolj absurdno pa je, da takšno pravilo ni usklajeno s krovnim tekmovalnim sistemom NZS. Če klub iz lige MNZ z ekipo petih tujcev nastopi v pokalu Pivovarna Union, lahko po pravilih NZS igra le z enim. Če isti klub osvoji ligo MNZ in napreduje v 3. SNL, prav tako ne sme več nastopati s tolikšnim številom tujcev. Sklep o petih tujcih je torej popoln tekmovalni nesmisel, ki vzbuja utemeljen sum, da je namenjen predvsem kratkoročnemu reševanju kadrovskih težav nekaterih, očitno privilegiranih klubov, in to na račun razvoja slovenskega nogometa.
Vmes smo prejeli tudi informacije, da naj bi se število klubov v posameznih ligah povečevalo in zmanjševalo po samovolji odločevalcev, da nekateri klubi kljub tekmovalnim rezultatom ne izpadejo iz lige oziroma da drugim ni omogočeno zasluženo napredovanje. Za te navedbe za zdaj še nismo pridobili ustreznih dokazov. Povsem drugače pa je v naslednjem primeru.
Primer Pirc: Ko funkcionar sedi na dveh stolih
Da bi bolje razumeli domnevno privilegiranost nekaterih klubov, si velja podrobneje ogledati še en nedavni primer, ki razkriva izrazito problematično delovanje zveze oziroma, natančneje, njene registracijske komisije.
Nogometaš Aljaž Pirc je v poletnem prestopnem roku želel prestopiti iz NK Ivančna Gorica v NK Trebnje. Pri tem je naletel na birokratske ovire, ki dodatno potrjujejo pomisleke o načinu delovanja zveze, hkrati pa odpirajo tudi vprašanje morebitnega navzkrižja interesov. Pirc, eden najboljših strelcev 1. regionalne lige MNZ Ljubljana, je pravočasno posredoval prošnjo za izdajo izpisnice na edini javno objavljeni uradni elektronski naslov svojega dotedanjega kluba, NK Ivančna Gorica. Toda klub njegove vloge sploh ni obravnaval, češ da je bila poslana na napačen elektronski naslov.
Šele po opozorilu, da je treba v skladu s 34. členom Zakona o športu (ZŠpo-1) igralcu amaterju izdati izpisnico, je NK Ivančna Gorica to tudi storila. Registracijska komisija MNZ Ljubljana je o Pirčevi registraciji odločala dvakrat. Prvič je odločila, da se igralec ne registrira, ker naj bi manjkala izpisnica, čeprav je bila ta takrat že izdana. Drugič pa je kot razlog navedla, da igralec zahteve ni poslal na pravi elektronski naslov in da je pisno zahtevo oddal prepozno.
Poznejša odločitev komisije za pritožbe je pokazala, da so bile takšne ovire neutemeljene, hkrati pa odpira resno vprašanje, ali je šlo za namerno preprečevanje igralčeve registracije za novi klub. Posledice takšne, na videz usklajene birokratske telovadbe bi bile za mladega nogometaša lahko izjemno hude, saj bi zaradi nje izgubil praktično polovico tekmovalne sezone.
Klofuta samovolji in zmaga zdravega razuma
Zgodba pa je v teh dneh dobila pomemben preobrat. Igralec in NK Trebnje sta se pritožila na Komisijo za pritožbe MNZ Ljubljana, ki jo vodi Jernej Klarič. Senat omenjene komisije je opravil tisto, kar bi morala zveza oziroma njena registracijska komisija storiti že na začetku: strokovno, nepristransko in neodvisno preučiti vsa dejstva.
Pritožbena komisija je ugotovila, da NK Ivančna Gorica sploh ne uporablja uradne klubske domene in da je igralec svojo vlogo pravočasno poslal na edini veljavni elektronski naslov. Komisija se je pri odločanju oprla tudi na krovni predpis, ki ureja prestopanje športnikov med športnimi organizacijami, torej Zakon o športu. Ta v 34. členu določa, da lahko športnik prestopi iz ene športne organizacije v drugo, s čimer vzpostavlja temeljno pravno podlago za prosto prestopanje med klubi. Nogometna zveza Slovenije ima v zvezi s tem sprejeta tudi posebna pravila prestopanja, določena v Pravilniku o registraciji in statusu igralcev (PRSI), različica V6 z dne 4. decembra 2025.
Zaradi širše pomembnosti primera, ki bi lahko bil zanimiv tudi za druge klube, v nadaljevanju v celoti objavljamo obrazložitev Komisije za pritožbe: “Komisija je bila v nadaljevanju dolžna odgovoriti na očitno dejstvo, da je bila izpisnica izdana po izteku prestopnega roka. Vloga za registracijo, četudi popolna, namreč ne more biti pozitivna, v kolikor ni pravočasna. Vendar pa je po mnenju komisije pri tem potrebno največjo težo dajati načelu poštenega (fair play) ravnanja udeležencev. V kolikor je zainteresirana oseba (v konkretnem primeru igralec) zahtevo za izpisnico pravočasno naslovil na stari klub in pri tem ne obstajajo nobeni objektivni (zakonsko) utemeljeni vsebinski razlogi za njeno neizdajo, po mnenju komisije ne sme priti do situacije, ko bi bila dejanska registracija odvisna od (ne)ravnanja starega kluba. Da takšni razlogi ne obstojijo v konkretnem primeru logično sledi že iz dejstva, da je stari klub izpisnico (čeprav šele 2.9.2026) izdal. V situaciji, ko je izdaja izpisnice dejansko avtomatizem, je torej potrebno šteti, da je izpisnica izdana takrat oziroma na tisti dan, ko je bila dana jasna in utemeljena zahteva za njeno izdajo, podobno kot je to v primeru prestopa v času, ko se izpisnica ne zahteva. Tudi takrat (če bi bila priporočena pošta oddana zadnji dan) se takšna vloga šteje za pravočasno na podlagi zaprosila prositelja, ne pa na podlagi okoliščine izven njegovega nadzora. Na podlagi vsega navedenega komisija šteje, da je bila izpisnica izdana že 31.8.2026. Ob že v izhodišču nesporni okoliščini, da je bila vloga za registracijo pravočasna, je bila tako vloga na ta dan tudi popolna. Iz tega sledi, da je potrebno igralca Aljaža Pirca registrirati za novi klub NK Trebnje. Le s takšno odločitvijo komisija šteje, da sta izpolnjena temeljni cilj in poslanstvo krovne nogometne organizacije, ki je omogočanje igranja nogometa ter spoštovanje svobodne volje igralcev pri izbiri kluba, kadar so izpolnjeni vsi tekmovalni pogoji. Ker bi z neupravičeno zavrnitvijo največjo in nenadomestljivo športno škodo (neigranje v jesenskem delu prvenstva 2026) utrpel izključno igralec sam, je treba slediti pravici do svobodne športne dejavnosti in njegovi pravočasno izraženi volji.”
S takšno odločitvijo je komisija za pritožbe jasno pokazala, da predhodni odločitvi nista ustrezno upoštevali interesov igralca, čeprav bi moralo biti prav zagotavljanje možnosti za igranje nogometa eno temeljnih poslanstev zveze. Podobni pomisleki se porajajo tudi ob prej opisanem primeru spreminjanja pravil o nastopanju tujih igralcev. Vse skupaj dodatno krepi dvome o tem, ali se posamezne odločitve znotraj MNZ Ljubljana res sprejemajo v korist nogometa in njegovih udeležencev ali pa imajo pri tem preveliko vlogo interesi posameznikov.
Bodo klubi končno zahtevali spremembe?
Odločitev pritožbene komisije in razkrita interna komunikacija kažeta, da lahko strokovni in pravni argumenti prevladajo tudi nad odločitvami, ki vzbujajo resne pomisleke o načinu vodenja zveze. Obenem pa dokazujeta, da znotraj MNZ Ljubljana še vedno delujejo posamezniki, ki so pri svojem odločanju sposobni ohraniti neodvisnost ter na prvo mesto postaviti pravila, poštenost in interese športa. Toda opisani primeri odpirajo tudi precej širša vprašanja o legitimnosti drugih potez vodstva MNZ Ljubljana, celo o pravni veljavnosti zadnje skupščine. Zveza pripada vsem klubom, ne pa ozkemu krogu posameznikov. Ne bi smela biti poligon za uveljavljanje osebne oblasti, politično kadrovanje znotraj nogometnih struktur ali reševanje kadrovskih težav posameznih klubov in z njimi povezanih funkcionarjev.
Vprašanje je le, ali bodo klubi končno zahtevali transparentno, odgovorno in pravično delovanje zveze ali pa bodo še naprej molče opazovali, kako se zaradi parcialnih interesov na stranski tir odriva tisto, kar bi moralo biti vedno na prvem mestu – slovenski nogomet in razvoj domačih igralcev. (lb)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
