Pretresljiva izpoved bivšega reprezentanta Italije Vincenza Iaquinte: “Osvojil sem svetovno prvenstvo, danes pa me imajo za mafijca!”
Vir fotografije: YouTube (posnetek zaslona)
Nekoč je bil svetovni prvak, napadalec velikana Juventusa in italijanski reprezentant, danes pa se ime Vincenza Iaquinte precej pogosteje kot z nogometom povezuje z ‘Ndrangheto. Nekdanji napadalec je spregovoril o desetletju pravnih težav, očetu v zaporu in obsodbi zaradi orožja ter odločno zavrnil povezovanje svoje družine z mafijo. Iaquinta je za La Gazzetto dello Sport priznal, da ga najbolj boli prav to, kako se je spremenilo dojemanje njegovega imena.
“Res je žalostno. 15 let sem igral na najvišji ravni, dosegel hat-trick v ligi prvakov in osvojil svetovno prvenstvo, danes pa moje ime zaradi sramotne obtožbe povezujejo z ‘Ndrangheto. Potegnilo nas je v vrtinec, ki je večji od nas in nas z vsakim novim udarcem vleče globlje,” je poudaril danes 46-letni Vincenzo Iaquinta. V središču zgodbe je tudi njegov oče Giuseppe, ki je bil leta 2012 vpleten v preiskavo Aemilia, povezano z delovanjem ‘Ndranghete v Emiliji – Romanji, od leta 2015 pa je v zaporu.
V kraju Cutro v Kalabriji rojeni Vincenzo Iaquinta vztraja pri njegovi nedolžnosti: “Na koncu ga bodo v zaporu ubili. Na nas so zlili ogromno blata. Ko enkrat padeš v živi pesek, je težko priti ven. Verjamem v pravosodje, toda vse skupaj je zelo težko. Boril se bom, da dokažem njegovo nedolžnost. To je bitka mojega življenja. Z mafijo nimamo ničesar, sovražimo jo.”
Iaquinta: “Jaz, ki sem začel v amaterskem nogometu…”
Tudi nekdanji nogometaš je bil obsojen, in sicer na pogojno kazen zaradi nepravilne hrambe dveh pištol in 126 nabojev, ki so prišli v očetove roke. Sam vztraja, da je šlo za veliko nepremišljenost, ne pa za pomoč kriminalnim združbam: “Bil sem naiven, vendar zaradi tega nisem kriminalec. Pištoli sta bili zakonito prijavljeni, oče pa ju je vzel, ne da bi me obvestil o prenosu. Obtožili so me, da sem z zakonito posedovanim orožjem pomagal klanom. To je norost, takšne stvari ti uničijo življenje. Že deset let živim v nočni mori, ki ji ni videti konca.”
Ob težkih temah se je Iaquinta vrnil tudi v leto 2006, ko je z Italijo postal svetovni prvak. “Da, brez dvoma je bil to najlepši trenutek mojega življenja. Občutka, ko je Cannavaro dvignil pokal, ni mogoče opisati. Še danes dobim kurjo polt. V 30 sekundah se mi je pred očmi zavrtelo 20 let odrekanja.” Na mundialu je zadel že na prvi tekmi proti Gani: “Kuffour je slabo podal nazaj, jaz pa sem izkoristil priložnost in zadel za 2:0. Jaz, ki sem začel v amaterskem nogometu, sem dosegel gol na svetovnem prvenstvu… Spomnim se očetovih solz po tekmi. Ta gol je bil tudi zanj in za mojo mamo.”
Skrivnost šampionske Italije? “Preprosto, med seboj smo se odlično razumeli. V slačilnici smo bili sami norci, ki so vedeli, da lahko uresničimo sanje. Koliko je bilo šal! Pirlo in Gattuso sta bila kot pes in mačka, zraven pa še Materazzi, De Rossi in Totti. Ves čas smo se šalili. Obenem smo bili skromni, številni med nami smo prihajali iz manjših klubov,” je pojasnil upokojeni nogometaš, ki je zlata leta svoje kariere preživel pri Udineseju.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet



