Koliko priložnosti so slovenski prvoligaši jeseni namenili igralcem do 21 let? Eden od klubov izrazito izstopa po obsegu minutaže
Foto: Gemini / Google
Razvoj mladih nogometašev ostaja ena ključnih tem slovenskega klubskega nogometa. Analiza minutaže igralcev do 21 let v aktualni sezoni Prve lige Telemach razkriva zanimive razlike med klubi – tako v obsegu ponujene minutaže kot tudi v strukturi mladih igralskih jeder. Pomembno je poudariti, da so v analizo vključeni tako domači kot tudi tuji igralci do 21 let, kar daje širšo sliko razvojnih strategij posameznih klubov.
Mladi do 21 let: V Domžalah kar 9708 minut
Največ skupne minutaže igralcev U21 so v tej sezoni ponudile Domžale, ki so mladim namenile kar 9708 minut. Ob tem so uporabile tudi najširši nabor igralcev (18), kar kaže na sistematičen in dolgoročen pristop k razvoju mladih, ne glede na nacionalnost igralcev. Gre za jasno strategijo rotacije in vključevanja mladih v tekmovalni ritem prve ekipe. Sledita Bravo (5.604 minut) in Mura (5.007 minut), ki prav tako sodita v skupino klubov, kjer imajo mladi pomembno vlogo, vendar z nekoliko ožjim igralskim bazenom kot Domžale.

Razlike v modelih: manj igralcev, več odgovornosti
Zanimiv kontrast ponujajo klubi, kot sta Radomlje in Aluminij. Radomlje so mladim namenile 3432 minut z desetimi igralci, Aluminij pa 2919 minut s sedmimi. To nakazuje bolj selektiven model, kjer posamezni mladi igralci nosijo večje breme in kontinuiteto nastopov.
Na drugi strani lestvice skupne minutaže najdemo Olimpijo (1305 minut), Koper (1343 minut) in Celje (1487 minut). Ti klubi mladim ponujajo manj priložnosti v absolutnem smislu, kar pa ne pomeni nujno slabšega razvoja, temveč pogosto odraža večjo konkurenco, cilje po rezultatu in globino kadra.

Povprečna starost: mladi, a različno mladi
Če pogledamo povprečno starost U21 igralcev, izstopa Primorje (20,3 leta), kar pomeni, da klub uporablja starejše igralce znotraj U21 kategorije. Podoben profil imata tudi Koper (20,0) ter Domžale in Aluminij (19,6). Najmlajše povprečje pa beležijo Olimpija (18,5), Maribor (18,6) in Mura (19,0), kar kaže na pogumnejše vključevanje zelo mladih igralcev – pogosto še v prehodni fazi iz mladinskega v članski nogomet.
Podatki jasno kažejo, da med klubi obstajata dva glavna pristopa:
-
-
- širši razvojni model (več igralcev, več skupne minutaže)
- osredotočen model (manj igralcev, večja individualna odgovornost)
-
Oba imata svoje prednosti, a skupni imenovalec uspešnega razvoja ostaja jasen: kontinuiteta, zaupanje in jasno definirana vloga mladih igralcev, ne glede na to, ali prihajajo iz domačega okolja ali tujine. Slovenska Prva liga Telemach ostaja pomembno razvojno okolje za igralce do 21 let. Razlike med klubi niso le v številkah, temveč predvsem v filozofiji dela. Vključevanje mladih – tudi tujih – ni več izjema, temveč del strateških odločitev, ki bodo dolgoročno oblikovale tako klubske identitete kot tudi prihodnost slovenskega nogometa.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet



