V Beltincih ne gradijo zgolj ekipe, temveč gradijo sistem: Danijel Brezić s svojo nogometno šolo postavlja temelje prihodnosti
Vir fotografije: ND Beltinci
Ko v Prekmurju pogovor nanese na nogomet, se v zadnjih mesecih vse pogosteje sliši tudi beseda “sistem”. In ko o sistemu govori Danijel Brezić, ve, o čem govori. 406 tekem v Prvi ligi Telemach, izkušnje iz avstrijske Bundeslige, tekme na evropskem prizorišču, prav tako je danes 49-letni Brezić nosil dres slovenske izbrane vrste. Zdaj pa kot vodja nogometne šole Aluvar Beltinci postavlja temelje za prihodnost, pri čemer ni prostora za bližnjice.
“Najprej bi rad pohvalil delo ljudi, ki so vzpostavili nogometno šolo in jo pripeljali do te točke, kjer smo zdaj. Vem, da so morali vložiti ogromno truda in volje, da se je ta nogometna šola vzpostavila. Moramo vedeti, da za njo stoji pet klubov (Beltinci, Gančani, Dokležovje, Ižakovci in Lipa) ter da smo dolžni tem klubom tudi zagotavljati tekmovalne pogoje.” S to uvodno izjavo je za klubsko spletno stran Danijel Brezić takoj postavil stvari na pravo mesto – preteklost je podlaga, prihodnost pa cilj. A kot poudarja, se znotraj šole že odvijajo spremembe.
“V zadnjem času je že prišlo do nekaj sprememb in novih obrazov, ki jih bomo v kratkem razkrili. Določeni trenerji so nas sami zapustili, ker so uvideli, da ne spadajo v naš kolektiv, ko so bili postavljeni pred določene cilje in miselnost. Predvsem zanimivo bo videti našo trenersko shemo pred začetkom sezone 2025/26.”
Kar pa ne pomeni kaosa, ampak ravno nasprotno. Vizija je jasna: “Moj cilj, že ob prihodu, je bil, da bi imeli trenerji, ki bi delovali v nogometni šoli skupno približno 2.000 nastopov iz prvoligaških zelenic ali več. S tem bi na te položaje postavili izkušene nekdanje igralce in trenerje in povečali kakovost dela z mladimi. Gremo v pravo smer glede tega cilja in smo blizu izpolnitve. Gre za zahtevno nalogo, toda želimo pripeljati trenerje, ki bi ščitili naš namen, da otrokom predamo ustrezno znanje, skrbimo za njih in jih naučimo različnih veščin, ki bodo za njih uporabne tudi izven nogometnih zelenic. Bi pa se ob tej priložnosti rad zahvalil tudi tistim trenerjem, ki so delovali in vztrajali do konca te sezone in v bodoče več ne bodo del našega kolektiva iz različnih razlogov. Vsem, tudi tistim, ki so šli na lastne poti, želim le vse najboljše.”
In čeprav gre za šolo, Danijel Brezić noče, da bi bili trenerji zgolj učitelji na papirju: “Našim trenerjem želimo predvsem zagotoviti, da se v tem okolju počutijo dobro in jim omogočiti, da imajo proste roke pri svojem delu. Njihova velika prednost je, da so dobri demonstratorji, saj so v svojih karierah dali skozi veliko in le na ta način lahko svoje znanje in izkušnje uspešno prenašajo na otroke. Ob tem morajo imeti tudi dober psihološki in pedagoški pristop, ki je pomemben pri delu z mladimi. Mlade želimo naučiti tekmovati, kar pa ne pomeni zgolj zmagovati, saj sem spadajo tudi porazi. Želimo si biti rezultatsko uspešni, toda to je zgolj posledica dobrega in predvsem dolgoročnega dela. Pomembno je, da se ne zaletavamo, temveč najprej vzpostavimo ustrezne temelje. Moja filozofija je, da če želimo ustvarjati igralce za prvo in drugo ligo, moramo imeti trenerje, ki so to pot sami prehodili, da jim lahko pomagajo in svetujejo. Zato želimo trenerski ustroj dvigniti na tak nivo, da naši otroci z rezultati nikoli ne bi prehiteli ali presenetili trenerskih kapacitet.”
Danijel Brezić: “Apel staršem”
Najbolj občutljiv prehod v nogometu? Definitivno iz mladinskega v članski nogomet. In ravno ta segment je eden ključnih v Brezićevi filozofiji. “Želimo si vzpostaviti most med mlajšimi selekcijami in člani, po katerem bi našim igralcem omogočili čim lažji prehod od mladinske vrste do članske, saj je to najtežji prehod nogometne poti. Zato pa rabimo sposobne trenerje, ki bodo te igralce ustrezno pripravili na to iz vidika mentalitete, fizike in tehnike. Druga liga je po mojem mnenju za razvoj mladih igralcev trenutno najboljša opcija in mi to lahko v Beltincih zagotavljamo. Na ta način odpiramo vrata tudi drugim mladim igralcem, ki si želijo iti po tej poti. Je pa naša vizija povezana predvsem s tem, da imamo v svojih vrstah čim več domačih fantov. Zato apeliram na starše, da nam na tej poti zaupajo – otroci v nogometni šoli so že sami začutili, da se nekaj dogaja, saj z vzajemnim sodelovanjem in zaupanjem nam lahko uspe. Le na ta način bomo lahko brez skrbi k članski vrsti priključevali po dva, tri igralce iz lastnega pogona,” je dejal Danijel Brezić.
Nato je v ospredje postavil tudi starše, ki imajo pri tem, po njegovem mnenju, prav tako veliko vlogo: “S tem želimo dati staršem in igralcem občutek, da v tej zgodbi niso zgolj številka ter da so pomembni faktorji. Razgovore smo opravili z večino igralcev, naslednje so na vrsti mlajše selekcije in odziv je bil fenomenalen. Ti sestanki niso bili zaviti v celofan, temveč realni in korektni. Zelo pomembni so bili tudi za nas, saj smo dobili številne povratne informacije od igralcev in staršev. S tem se lahko izboljšamo tudi mi in preprečimo, da bi se ponavljale kakšne napake iz preteklosti. Svojo filozofijo in pot imamo jasno začrtano, k temu pa si želimo sedaj priključiti tudi starše, ki se morajo zavedati svoje vloge izven igrišča, delo na terenu pa morajo prepustiti nam. Le na ta način bodo njihovi otroci najbolj srečni.”
Obstati v ligi? Seveda pomembno. A to je šele začetek, poudarja Danijel Brezić. “Tu moram posebej izpostaviti igralce, ki so na treningih in tekmah dali vse od sebe. S skupnimi močmi in s podporo celotnega kluba smo uspeli obstati v drugi ligi. Ta uspeh sam po sebi ne daje sistemskih rešitev, omogoča pa, da se te sistemske rešitve lažje rešujejo v bodoče. Tudi v primeru izpada bi morali nadaljevati z našim delom in vztrajati po začrtani poti, sigurno pa je ta uspeh to delo sedaj olajšal. Upamo, da smo s tem uspehom uspeli privabiti še kakšnega igralca, saj je to potrditev dobrega dela in filozofije. Dogaja se že, da igralci naše nogometne šole privabljajo svoje prijatelje, da se nam pridružijo, kar je bistvo, saj to pomeni, da so oni tu zadovoljni.”
A Danijel Brezić ne skriva realnosti – otrok je manj, konkurenca pa vse večja: “Precej težav nam povzroča demografski problem, saj je otrok vedno manj. Po drugi strani je tudi vedno več drugih aktivnosti za otroke in jih je zato toliko težje pritegniti, da se nam pridružijo. Sigurno se je v preteklosti zgodilo tudi, da smo s katerim igralcem napačno delali in je zato izgubil voljo, toda tega si zagotovo ne želimo več dovoliti. Najtežje delo pred naslednjo sezono bo sestaviti ekipe, saj zagotavljamo tekmovalne pogoje za kar pet klubov. Ob tej priložnosti apeliram na vse njih, da s sodelovanjem sestavimo kakovostne ekipe pri tekmovalnih selekcijah, kot sta U15 in U17, kjer si želimo dvigniti nivo in se uvrstiti ligo višje. Te odločitve moramo sprejemati skupaj s klubi, s katerimi sodelujemo in mislim, da nam to dobro uspeva. V Prekmurju in širše želimo ustvariti zdravo zgodbo, ki bi bila v ponos pomurskemu nogometu.”
In če kdo misli, da Beltinci nočejo sodelovati z velikimi, se moti: “Želimo si predvsem boljšega sodelovanja z Muro, ki bi moralo biti na višjem nivoju. Mura se mora mora zavedati, da bi imela v primeru, da bi naše mlajše selekcije igrale na državnem nivoju, več koristi tudi sama in bi lažje sodelovali. Imajo pa tudi oni svoje težave, tako kot mi, toda verjamem, da bi si s skupnimi močmi lahko pomagali na vseh nivojih.”
V zaključku pa nekdanji slovenski reprezentant ni pozabil tudi na najmlajše: “Veliko delamo tudi z otroci v vrtcih. Ob tej priložnosti vabim vse najmlajše, da se vpišejo v našo nogometno šolo. Želimo, da pridejo začutit utrip domačega kluba, da se pridejo zabavat ter da se v tem modernem svetu ukvarjajo s športom, kar je bistvenega pomena. V naši nogometni šoli imamo tudi skupine, ki niso strogo naravnane na tekmovalnost, to želimo zmanjšati predvsem pri teh najmlajših, saj je tu glavnega pomena, da pridejo otroci do zdravega načina življenja ter da pridobijo različne veščine in znanja, ki jim bodo koristne v nadaljnjem življenju, tudi če se ne bodo ukvarjali z nogometom.” (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
