KOLUMNA: Mariborske usluge Kopru, ali zakaj imajo na Bonifiki dovolj razlogov (in denarja), da pošljejo bombonjero v Ljudski vrt

Saga o prestopu enega najboljših slovenskih nogometašev zadnjega desetletja – ali še dlje – se je končala. In to pričakovano. Že proti koncu pretekle sezone, ko se je znašel na stranskem tiru oziroma v nemilosti – zdaj ne vemo, ali je bil razlog trener ali uprava… -, so vrabčki na vejah čivkali, da Josip Iličić se seli tja, kjer se je vse začelo: na koprsko Bonifiko. In, evo – Obala ga je na začetku tedna v zanimivem predstavitvenem videu tudi uradno pozdravila v svojem objemu.

Mnenja so, kot vedno, deljena: na eni strani očitki, da je prestar, predebel, iz forme, brez prave motivacije; na drugi strani pa pohvale, nostalgija in spomini na njegove zlate čase ter prepričanje, da bi prav v Kopru lahko znova presenetil. Ni pa presenečenje, da večina pozitivnih komentarjev prihaja od navijačev njegovega zdaj že bivšega kluba – Maribora. Od tistih, ki počasi izgubljajo potrpljenje… Ali še bolj tragično: upanje na lepše dni.

Zgodba me spominja na dogodke iz ne tako daljne preteklosti. Zavrtimo čas nekaj let nazaj – natančneje šest. Bila je sezona 2018/19, ki se je bližala koncu, status Dareta Vršiča v Mariboru pa je bil precej podoben današnjemu položaju Josipa Iličića. V spomladanskem delu je Vršič takrat pokazal nekaj prebliskov. Spomnimo se evrogola na Fazaneriji, s katerim je Maribor popeljal v finale pokala (ki so ga nato tudi osvojili). Čutiti je bilo, da bi alfa in omega kluba Zlatko Zahovič morda z njim lahko podaljšal pogodbo. A se to na koncu ni zgodilo in vijoličasti so se enega najvidnejših posameznikov tistih sezon odrekli na način, ki ni bil ravno lep in še manj športen.

Ponudb mu ni manjkalo, a odločil se je za novopečenega in ambicioznega drugoligaša – Koper. Nato pa je sledil žreb pokalnega tekmovanja in usoda je hotela, da so se prav na Bonifiki srečali Vršič, Zahovič in Darko Milanič. Izid tekme je dobro znan tako obalnim kot štajerskim navijačem, a tistim, ki so morda pozabili, naj osvežim spomin …

Koprska želja, da bi se ponovilo

Močno favorizirani Maribor je na Bonifiki pokleknil. Končni rezultat? 3:2. Strelci za domače? Dare Vršič – prvič iz prostega strela. Dare Vršič – drugič iz prostega strela. Piko na i je postavil tedaj še debitant Žan Bešir. Maščevanje je uspelo. Tako Zahovič kot Milanič sta stadion zapustila s sklonjenimi glavami in polno glavo dodatnih skrbi. Kar je bil začetek konca njune ere na čelu štajerskega ponosa…

To je zgodba, za katero si vsi, ki držijo pesti za rumeno-modre, iskreno želijo, da bi se ponovila. A brez dvoma si tega najbolj želi njen glavni akter – Josip Iličić. Po vsem, kar je prestajal v zadnjih mesecih, ko po kopici diplomatskih izgovorov ni prejel niti primernega slovesa in so se ga – kot bi rekli naši južni sosedje – “rešili na finjaka”, je danes lačen dokazovanja. In prav to je nekaj, česar je predsednik Kopra Anto Guberac že vajen. Ne le v Vršičevem primeru. Spomnimo se tudi na odpisanega Aleksandra Rajčevića, ki se je vrnil domov in poveljeval obrambi vse do osvojenega pokalnega naslova. Podobno velja za Mitjo Vilerja, nikakor pa ne gre pozabiti tudi v Ljudskem vrtu prezrtega Nardina Mulahusejnovića, ki je že v prvi sezoni po selitvi na Obalo osvojil prestižni naslov najboljšega strelca lige.

In če Koprčanom tudi tokrat uspe veliki met, bi bilo morda edino prav, da iz koprskih pisarn po koncu sezone v Maribor pošljejo vsaj šopek rož in bombonjero. Kot simbolično zahvalo za odlično sodelovanje skozi leta. Navsezadnje Kopru denarja za šopek in bombonjero ne manjka, potem ko je Maribor pozimi prekinil pogodbo z Maksom Barišićem, ta pa je podpisal za Koper, a že po enem dnevu – v zameno za odškodnino – odšel v Rusijo k Rodini…

 

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Novice

#josipiličić

#kolumne

1. SNL

Koper

Maribor