Konec evropske pravljice za zeleno-bele: Olimpija zapravila 11-metrovko in izpadla, zmaji bodo dolgo obžalovali zapravljeno priložnost
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Niti nabito polne tribune niso bile dovolj, da bi Olimpija našla način, kako streti odpor Borca. Slednji je na prvi tekmi v Bosni in Hercegovini slavil z 1:0, na drugi pa ostal neporažen (0:0) in napredoval v osmino finala konferenčne lige. Toda Olimpija bo še dolgo obžalovala zapravljeno priložnost. V 180 minutah obračuna z Borcem ji tudi oziroma predvsem sreča ni bila naklonjena. Na prvem obračunu se je vse spremenilo po izključitvi Raula Florucza. V Ljubljani bi se verjetno vse spremenilo, če bi Olimpija že po nekaj minutah realizirala enajstmetrovko…
Kljub temu, da se zeleno-beli poslavljajo od Evrope, so na doseženo lahko ponosni. Spisali so imenitno zgodbo in več kot dostojno zastopali Slovenijo v mednarodnih vodah. Dosegli so nekaj odličnih rezultatov, postregli z nepozabnimi tekmami in dali jasno vedeti, da so na pravi poti. A kot rečeno: obžalovanje bo ostalo. Še dolgo časa…
Uvod v tekmo, v katero se je morala Olimpija že tako ali tako podati brez kaznovanega zvezdnika Raula Florucza, je bil za domače predvsem zelo stresen. Med ogrevanjem se je poškodoval kapetan Marcel Ratnik in hitro je postalo jasno, da ne bo mogel zaigrati. Namesto njega se je v osrčje obrambe preselil Ahmet Muhamedbegović, namesto na klopi pa je tekmo na igrišču začel Justas Lasickas. Kljub temu so se zmaji odločno podali v tekmo in že po petih minutah se jim je nasmehnila sreča.
Olimpija po nekaj minutah zapravila 11-metrovko
Ob podaji iz kota je gostujoči branilec Bart Meijers povsem brez potrebe z roko po glavi kresnil Alexa Blanca in zakuhal enajstmetrovko. Posnetek je pomagal sodniku, ki je “osrečil” zmaje, a kaj, ko slednji zgodnjega darila s strani nespametnih gostov niso znali izkoristiti. Z bele točke je udaril prav Alex Blanc, a streljal slabo – Filip Manojlović je njegov res skromen poskus brez pretiranih težav zaustavil. Priložnost je bila res izjemna – če bi Olimpija hitro izničila zaostanek, bi se tehtnica zagotovo močno prevesila na njeno stran. Pritisk s tribun bi postal še večji, Borac bi bil v težavah. Tako pa… Gostje so si res lahko oddahnili.
Alex Blanco je bil blizu tudi v 22. minuti, ko pa mu je sreča vnovič obrnila hrbet. Alex Tamm je izjemno podal z desnega krila, žoga je v kazenskem prostor padla na tla in na nogo Blanca. Ta jo je preusmeril proti golu, premagal Manojlovića, toda… Prečka! Slednja se je stresla tudi v 29. minuti, ko je po kotu z glavo ustrelil Muhamedbegović, a okroglo usnje le za kak milimeter poslal previsoko.
Borac se v uvodnih 45 minutah ni zgolj branil. Nekajkrat so nogometaši kluba iz BiH, ki se je tokrat – zanimivo – odločil za vijoličaste drese, čeprav sta njegovi glavni barvi rdeča in modra, prišli tudi pred gol Olimpije. Po pol ure igre bi Đorđe Despotović z glavo lahko streljal bolje, vnovič je bil zelo aktiven tudi nekdanji član zmajev Stefan Savić, toda Matevž Vidovšek je bil vsakič suveren in na pravem mestu. Gledalci v prvem polčasu niso videli zadetkov, po treh četrtinah obračuna je bila Olimpija še vedno v zaostanku.
Trener domače ekipe Victor Sanchez, ki je bil tokrat zaradi kazni na tribuni, z videnim v prvem polčasu očitno ni bil zadovoljen. Španec se je že med odmorom odločil za dve menjavi: v garderobi sta ostala Lasickas in veliki osmoljenec uvodnega dela igre Blanco, namesto njiju sta na zelenico pritekla sveža David Sualehe in Diogo Pinto.
Olimpija je pričakovano hitro stisnila Borac na njegovo polovico, a bila zaradi visoke zadnje linije posledično zelo ranljiva. To bi v 57. minuti po hitrem protinapadu in Savićevi podaji kaj kmalu izkoristil David Vuković. 21-letnik, ki naj bi ga s tribune spremljal tudi ambiciozni francoski drugoligaš Paris FC, je z roba kazenskega prostora ustrelil naravnost mojstrsko. In večina je žogo že videla v mreži. Ne pa Matevž Vidovšek. Domači kapetan je skočil kot panter in s konicami prstov žogo za nekaj milimetrov poslal izven igrišča. Kakšna obramba!
Namesto da bi Vidovškova obramba dala zagon njegovim soigralcem, so se slednji vse bolj izgubljali v sivini povprečja. Borac je brez večjih težav zaustavljal napada domačih, ki so poskušali preveč na silo, preveč s samostojnimi potezami. Tako je bilo vse do konca, Olimpiji ni pomagalo niti, da je bila tekma podaljšana za kar 13 minut! K temu so levji delež navijači z neprimernim obnašanjem (na delu stadiona, kjer so bili gostujoči pristaši, je prišlo do izgredov – padali so udarci, letele so bakle, zdi se, da domačim ostra kazen s strani UEFA ne uide…), na igrišču pa je bilo bolj mirno. Olimpija je poskušala nekaj na silo, Borac je vse skupaj reševal na rutino. Dovolj za 0:0. In za veliko slavje gostov iz Banjaluke.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
